Znak in označevalecStanič, Tomo (Avtor) znakstrukturalna lingvistikaoznačenecoznačevalecreprezentacijaPrvi del besedila obravnava spremembo pojma reprezentacije, ki jo je vpeljala Saussurjeva strukturalna lingvistika. Gre za poskus mišljenja razlike med klasičnim dispozitivom reprezentacije in Saussurjevim konstruktom: iz znaka, ki nekaj reprezentira, smo prestavljeni v znakovnost, ki nekaj projicira. Prva teza je torej obrat zaporedja – od znaka na označeno (zunanjo realnost) v označevalec (brezpomenski) – znak (prepoznava in zasidranje v nek pomen) – označenec (retroaktivni proizvod). Osrednji del besedila skuša premisliti mesto označevalca in označenca ter definirati pozicijo subjekta v tem razmerju. Če smo predhodno imeli definicijo znaka – znak reprezentira nekaj za nekoga – smo zdaj postavljeni pred definicijo – označevalec reprezentira subjekt za drugi označevalec. Zadnja postavka ima posledice: prva je ta, da postajati jezik pomeni prehajanje označevalcev v znakovnost. Drugič: znak pomeni umestitev v sistem, kar je enako kot reči, prepoznati nekaj kot znakovni sistem. Tretjič: zajemanje v sistem pušča nekaj v zunanjosti in to se pojavlja kot njegova motnja, kot nezmožnost zaprtja sistema znakov.20242025-01-20 10:08:31Neznano166640sl