<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=166555"><dc:title>Nekateri dejavniki psihosocialnega blagostanja pri učencih v času šolanja na daljavo med pandemijo covida-19</dc:title><dc:creator>Pečjak,	Sonja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pirc,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Podlesek,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Peklaj,	Cirila	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>covid-19</dc:subject><dc:subject>učenje na daljavo</dc:subject><dc:subject>učenci</dc:subject><dc:subject>psihosocialno blagostanje</dc:subject><dc:subject>podpora</dc:subject><dc:subject>bližina</dc:subject><dc:description>Zaradi pandemije covida-19 sta učenje na daljavo in socialna izolacija dramatično spremenila socialne in učne izkušnje mladostnikov. Glede na to, da lahko socialna izolacija negativno vpliva na psihosocialno počutje učencev, smo v naši raziskavi preučevali, v kolikšni meri IKT-kompetence, osebnostna prožnost in posamezne vrste stikov z učitelji2 in sošolci prispevajo k psihosocialnemu blagostanju učencev (N = 1813) v daljšem obdobju šolanja na daljavo. Strukturni model je pokazal, da zaznano bližino in podporo učiteljev in sošolcev kot kazalnikov psihosocialnega blagostanja najmočneje napovedujejo osebnostna prožnost učencev, učiteljeva organizacija skupinskega dela, stiki učencev z razredniki zunaj rednih šolskih ur in stiki s sošolci prek spletnih socialnih omrežij. Te ugotovitve imajo praktično uporabno vrednost za izobraževanje učiteljev in implementacijo spoznanj v šolsko prakso.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2025-01-17 11:11:40</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>166555</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>