<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=166553"><dc:title>Modeliranje trajnostne prenove stavbnega fonda na potresnih območjih</dc:title><dc:creator>Fazarinc,	Neja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dolšek,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>trajnost</dc:subject><dc:subject>stavbni fond</dc:subject><dc:subject>potresno tveganje</dc:subject><dc:subject>energetska učinkovitost</dc:subject><dc:subject>potresna utrditev</dc:subject><dc:subject>scenarij prenove</dc:subject><dc:subject>stroški prenove</dc:subject><dc:subject>dolgoročna strategija</dc:subject><dc:subject>toplogredni plini</dc:subject><dc:subject>okolje</dc:subject><dc:description>Velik delež obstoječega stavbnega fonda v Evropi, tudi v Sloveniji, je zastarel in ne izpolnjuje sodobnih zahtev glede potresne varnosti in energetske učinkovitosti. Medtem ko se je v preteklosti poudarjala predvsem energetska neučinkovitost, se danes vse bolj prepoznava, da je potresno tveganje v določenih urbanih območjih Evrope še resnejši problem. V Sloveniji je bila zato sprejeta Resolucija o krepitvi potresne varnosti, nova evropska Direktiva o energetski učinkovitosti stavb pa spodbuja tudi potresno prenovo stavbnega fonda. V tem kontekstu je bil razvit model za načrtovanje trajnostne prenove stavbnega fonda na potresnih območjih, ki omogoča modeliranje prenove z vidika potresne odpornosti in energetske učinkovitosti, ovrednotenje potresnega tveganja za ljudi in okolje ter analizo stroškov in emisij ekvivalenta ogljikovega dioksida. Uporaba modela na stavbnem fondu širšega javnega sektorja v Sloveniji je pokazala, da starejše zidane stavbe predstavljajo največje potresno tveganje, vendar imajo največji potencial za izboljšanje. Zaradi znatnega potresnega tveganja za okolje, ki ga izkazujejo starejše potresno najbolj ranljive stavbe, se je izkazalo, da nadomeščanje teh stavb z novimi stavbami ne predstavlja bistveno večjega bremena za okolje, še posebej če stanje stavbnega fonda analiziramo za daljše obdobje. Utrjevanje obstoječih armiranobetonskih stavb do stopnje predpisane s standardom Evrokod 8 je glede na stroške in doprinos k zmanjšanju tveganja na nivoju obravnavanega stavbnega fonda manj smiselno. Razvit model se lahko še izboljša, saj zaradi upoštevanja nizke stopnje poznavanja stavb temelji na številnih predpostavkah, kar vodi v negotovost rezultatov. V tej fazi raziskave smo vpliv teh negotovosti omilili z relativnim prikazom rezultatov glede na ekvivalenten nov stavbni fond, ki ga je prav tako možno simulirati z modelom.</dc:description><dc:publisher>N. Fazarinc</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2025-01-17 10:47:31</dc:date><dc:type>Raz. nal. na višji ali visoki šoli</dc:type><dc:identifier>166553</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
