<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=166552"><dc:title>Ali so meje socialnih pravic tudi meje socialnega dela?</dc:title><dc:creator>Zorn,	Jelka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>socialno delo</dc:subject><dc:subject>centri za socialno delo</dc:subject><dc:subject>človekove pravice</dc:subject><dc:subject>rasizem</dc:subject><dc:subject>strukturno nasilje</dc:subject><dc:subject>ilegalizacija</dc:subject><dc:subject>meje</dc:subject><dc:description>Meje politične skupnosti (tj. države) so meje socialnih pravic. Izbris iz registra stalnega prebivalstva, ki se je začel leta 1992, je primer sistematičnega izključevanja iz skupnosti in s tem teptanja dostojanstva in onemogočanja pravic. Čeprav ilegalizacija oseb in omejevanje socialnih pravic nista osrednji temi socialnega dela, sta z vidika etike in poslanstva poklica ključni. Raziskovalno vprašanje članka je, ali so meje socialnih pravic tudi meje socialnega dela. Avtorica izhaja iz teoretskih pojmov rasizma in strukturnega nasilja. Predstavi socialnodelovne in druge študije, ki na različne načine problematizirajo omejenost socialne države. Etnografski del članka so izjave socialnih delavk in delavcev o tem, kako se spominjajo izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, ko še ni bil prepoznan kot kršitev človekovih pravic. Izkušnje izbrisanih prebivalcev in prebivalk so povzete iz drugih raziskav.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2025-01-17 10:47:11</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>166552</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
