<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=166516"><dc:title>Razširjenost izgorelosti med socialnimi in drugimi strokovnimi delavkami na centrih za socialno delo v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Dimitrovski,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rakovec,	Primož	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>stres</dc:subject><dc:subject>izčrpanost zaradi sočutja</dc:subject><dc:subject>sekundarna travma</dc:subject><dc:subject>psihosocialni dejavniki
tveganja</dc:subject><dc:subject>socialno delo in skrb zase</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo analizira pojav izgorelosti med socialnimi delavkami. Raziskovala sem, kako je izgorelost definirana, kako se manifestira v delovnem okolju in kakšen vpliv ima na posameznika. Poseben poudarek je na ugotavljanju dejavnikov, ki prispevajo k izgorelosti, ter na identifikaciji strategij za njeno obvladovanje. Razlog za raziskovanje pojava izgorelosti je govor o vedno večjem izgorevanju socialnih delavk na centrih za socialno delo, kar se kaže v veliki fluktuaciji zaposlenih in pomanjkanju kadra.

Pregledane so relevantna literatura in obstoječe raziskave na tem področju. Literatura zajema teme stresa, izgorelosti, izgorelosti v poklicih pomoči, skrbi zase in organizacijski skrbi zase. Cilj diplomskega dela ima poudarek na pomenu ozaveščanja o tej problematiki ter možnosti za sistemsko priznavanje izgorelosti kot poklicne bolezni. Sodelovanje s pristojnimi institucijami,
Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju MDDSZ) ter centri za socialno delo (v nadaljevanju CSD), omogoča dostop do celotne populacije in kasnejše predlaganje konkretnih politik in praks na podlagi dobljenih rezultatov za zmanjšanje stresa na delovnem mestu, kar je pomembno za pozitivne učinke tako za zaposlene kot tudi za organizacijo kot celoto ter uporabnike storitev na centrih za socialno delo.

Raziskava je kvantitativna in deskriptivna ter vsebuje pet hipotez. Podatke sem zbirala s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki sem ga izdelala v programu 1ka, dr. Sonja Robnik s Sektorja za varnost in zdravje na MDDSZ pa ga je razposlala vsem direktorjem centrov za socialno delo po Sloveniji. Vprašalnik vsebuje 29 vprašanj zaprtega tipa. Anketni vprašalnik je bil aktiven med 11. marcem in 23. aprilom 2024. Vseh enot raziskovanja je bilo 541, od tega 319 ustreznih. Izvedena je bila kvantitativna analiza podatkov s pomočjo programov 1ka in Excel. 

Ključne ugotovitve raziskave so naslednje: izgorelost je pogost pojav med socialnimi delavkami, pri čemer so glavni dejavniki tveganja povezani z visokimi delovnimi obremenitvami in pomanjkanjem organizacijske podpore. Socialne delavke, ki aktivno skrbijo zase, predvsem s telesno aktivnostjo in sprostitvenimi tehnikami, lahko doživljajo manj simptomov izgorelosti.

Sklepi in predlogi raziskave izpostavljajo potrebo po izboljšanju delovnih pogojev in
zagotavljanju večje organizacijske podpore za zmanjšanje pojavnosti izgorelosti.</dc:description><dc:publisher>[S. Dimitrovski]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2025-01-16 09:00:42</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>166516</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
