Razumevanje mikrodoziranja psihadelikov pri mladih na prehodu v odraslost v duševnih stiskahŽagar, Sergeja (Avtor) Tadič, Darja (Mentor) Sande, Matej (Komentor) mladi na prehodu v odraslostpsihosocialne stiskeoblike pomočipsihoaktivne substance (psihedeliki)mikrodoziranjemladinastiskaV svojem magistrskem delu obravnavam prakticiranje mikrodoziranja psihedelikov med mladimi na prehodu v odraslost, ki to prakso uporabljajo kot obliko samopomoči pri lajšanju svojih psihosocialnih stisk. V teoretičnem delu raziskave najprej predstavim ključna teoretična izhodišča, ki nam pomagajo razumeti tematiko. Na začetku predstavim mlade na prehodu v odraslost v sodobni družbi. Osredotočim se na družbene spremembe, ki so s seboj prinesle vpliv na sodobno pojmovanje biografij in življenjskih potekov današnje mladine. V nadaljevanju v okviru tega družbenega konteksta konceptualiziram duševno zdravje in motnje mladih ter predstavim družbene in individualne dejavnike obvladovanja teh stisk. Posvetim se tudi medikalizaciji in razložim, kako se ta paradigma povezuje z uporabo substanc, tako dovoljenih kot tudi nedovoljenih. Bolj podrobno se osredotočim na prepovedano uporabo drog med mladimi, kamor uvrščamo tudi prakso mikrodoziranja. Za boljše razumevanje tega koncepta predstavim psihoaktivne substance z večjim poudarkom na psihedelikih in njihovo uporabo kot spoprijemalno strategijo mladih za lajšanje stisk ter hkrati poudarim varovalne in ogrožujoče dejavnike uporabe substanc. Na koncu sledi še pregled že opravljenih raziskav na področju mikrodoziranja psihedelikov, ki ponudi vpogled v dosedaj zbrana znanja o mikrodoziranju. Namen empiričnega dela je najprej bolje razumeti, kako intervjuvani mladi v obdobju prehoda v odraslost doživljajo svoje stiske in potrebo po pomoči. Nato je namen spoznati, kako ti udeleženci opisujejo mikrodoziranje psihedelikov, kakšne značilnosti, motive in učinke pripisujejo tej praksi kot eni izmed oblik samopomoči pri soočanju s svojimi stiskami, ter kako opisujejo svoje izkušnje z njo. V tem delu predstavljam kvalitativne rezultate, ki sem jih pridobila od svojih osmih udeležencev, starih od 20 do 29 let, s katerimi sem izvedla delno strukturirane intervjuje. Podatki so pokazali, da mladi v obdobju prehoda v odraslost svoje stiske povezujejo s sodobnim družbenim kontekstom in normativnimi starostnimi zahtevami, ki povzročajo pritiske in negotovosti glede njihove prihodnosti. Pri soočanju z njimi uporabljajo različne pristope, od konstruktivnih do nekonstruktivnih, kamor uvrščajo tudi uporabo drog, hkrati pa poudarjajo pomen socialne opore. Mikrodoziranje je zelo individualnizirana praksa z različnimi protokoli in časovnimi okviri. Udeleženci v podzaznavnih odmerkih najpogosteje uporabljajo psihedelični substanci LSD in psilocibinske gobe, med katerima zaznavajo razlike glede učinkov. Navajajo več motivov za posluževanje te prakse, kjer izpostavijo predvsem zmanjševanje osebnih stisk v njihovem vsakdanu. Večina intervjuvancev poroča o dobrih izkušnjah, zaradi katerih mikrodoziranje dojemajo kot pomembno obliko podpore v njihovem življenju, vendar se zavedajo tudi njenih omejitev. Mikrodoziranje jim po večini prinaša blagodejne učinke na njihovem psihičnem, socialnem, kognitivnem, osebnostnem, fizičnem in duhovnem področju. Zaznavajo pa tudi negativne učinke, ki so povezani predvsem z nenamernim predoziranjem mikro doze.S. Žagar20252025-01-15 08:30:06Magistrsko delo/naloga166495sl