Povezava med srčno-žilnim zdravjem in kognitivnim upadom pri starostnikih​Špeh, Andreja (Avtor) Gregorič Kramberger, Milica (Mentor) staranjekognicijasrčno-žilno zdravjeepidemiologijaOzadje: Srčno-žilni dejavniki tveganja imajo pomembno vlogo pri razvoju kognitivnih motenj in demence. Ameriško združenje za srce (AHA) je predstavilo mero optimalnega srčno-žilnega zdravja, imenovano tudi Sedem dejavnikov zdravja (7DZ). 7DZ je sestavljenih iz štirih vedenjskih (kajenje, prehrana, telesna aktivnost in indeks telesne mase) in treh bioloških (glukoza v plazmi, skupni serumski holesterol in krvni tlak) dejavnikov. Namen doktorske disertacije je preučiti povezave med srčno-žilnim zdravjem, ocenjenim s 7DZ, in kognitivnim upadom (I) pri mlajših in starejših starostnikih ter (II) v predklinični fazi nevrodegenerativne demence. Poleg tega smo želeli tudi (III) spremljati spremembe v 7DZ in jih povezati s spremembami v kognitivnem upadu. Metode: Vključeni so bili udeleženci Švedske nacionalne študije o staranju in zdravju Kungsholmen (SNAC-K). Študija I je vključevala 1950, študija II 1449 in študija III 1022 posameznikov. Tekom spremljanja udeležencev, v obdobju do 15 let, je bilo ocenjenih pet kognitivnih domen: epizodični spomin, semantični spomin, verbalna fluentnost, hitrosti procesiranja informacij in splošna kognicija. Predklinična faza demence je vključevala osebe, ki so bile v izhodišču brez demence in so prejele diagnozo demence 3, 6, 9 ali 12 let kasneje. Mera 7DZ je bila izračunana za izhodišče in za 6. leto spremljanja. Za preučevanje povezav med 7DZ, kognitivnim upadom in statusom demence smo uporabili linearne mešane modele. Rezultati: V študiji I se je boljši dosežek na meri 7DZ povezoval z boljšo kognitivno uspešnostjo in počasnejšim kognitivnim upadom pri mlajših starostnikih (< 78 let). Boljši rezultati na lestvicah kajenja, glukoze v plazmi in ITM so se povezovali s hitrejšim kognitivnim upadom pri starejših udeležencih (? 78 let), morda kot posledica razvijajoče se demence. V drugi študiji se je boljše srčno-žilno zdravje mlajših udeležencev povezovalo s počasnejšim kognitivnim upadom v predklinični fazi nevrodegenerativne demence. Ti rezultati so bili posledica dosežkov udeležencev na prehrani in glukozi v plazmi. V študiji III se je poslabšanje 7DZ povezovalo s hitrejšim kognitivnim upadom pri starejših starostnikih, medtem ko je bilo izboljšanja 7DZ povezano s hitrejšim kognitivnim upadom pri mlajših udeležencih. Zaključki: Naše ugotovitve kažejo na zapleten odnos med srčno-žilnimi dejavniki tveganja in kognitivnim upadom pri starejših odraslih. Na te povezave pomembno vpliva starost. Poleg tega rezultati poudarjajo pomen ohranjanja dobrega srčno-žilnega zdravja tudi v zelo visoki starosti in v predklinični fazi nevrodegenerativne demence.20252025-01-15 07:15:15Doktorsko delo/naloga166491sl