<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=166432"><dc:title>Aktivacija vode v aktivacijski zanki KATANA reaktorja TRIGA</dc:title><dc:creator>Lesjak,	Primož	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Snoj,	Luka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Čufar,	Aljaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>KATANA</dc:subject><dc:subject>reaktor TRIGA</dc:subject><dc:subject>aktivacija vode</dc:subject><dc:subject>ITER</dc:subject><dc:subject>FLUNED</dc:subject><dc:subject>dozno polje nevtronov</dc:subject><dc:subject>dozno polje žarkov $\gamma$</dc:subject><dc:subject>fuzija</dc:subject><dc:subject>nevtroni</dc:subject><dc:subject>fotoni</dc:subject><dc:subject>MCNP</dc:subject><dc:subject>transport delcev</dc:subject><dc:description>Voda je eno od najpogosteje uporabljenih hladilnih sredstev, uporablja se tako v fisijskih kot tudi v fuzijskih reaktorjih. Ena od posebnosti uporabe vode kot hladila za komponente, kjer je prisoten znaten fluks nevtronov, je aktivacija te vode. Posledično lahko hladilni krog postane pomemben vir sevanja, kar vpliva na zasnovo reaktorjev. Za potrebe načrtovanja in licenciranja fuzijskega reaktorja ITER so bile razvite metode za simulacijo aktivirane vode kot vira sevanja, hkrati pa so se pokazale potrebe za eksperimente, kjer bi ta orodja lahko testirali.

Leta 2024 je tako na reaktorju TRIGA Mark II na Institutu Jožef Stefan začela delovati aktivacijska zanka KATANA, ki je namenjena izboljšanju razumevanja procesov aktivacije vode. Ena izmed glavnih aplikacij te zanke bo validacija in optimizacija računalniških programov, ki se uporabljajo za izračun aktivacije vode in simulacijo aktivirane vode kot vira sevanja.

V tem magistrskem delu je predstavljena analiza aktivacije vode v zanki KATANA z uporabo orodja FLUNED, ki pri izračunih aktivacije sklaplja simulacije dinamike tekočin s transportom nevtronov in žarkov gama. Transport delcev je bil v našem primeru simuliran s programom za Monte Carlo stohastični transport delcev MCNP, medtem ko so bila hitrostna polja vode izračunana s programom za računalniško dinamiko tekočin OpenFOAM. Upoštevane so bile aktivacije izotopov kisika $^{16}$O, $^{17}$O in $^{18}$O ter razpad njihovih aktivacijskih produktov: $^{16}$N, $^{17}$N in $^{19}$O. Za vsak izotop je bila pri različnih pretokih narejena ocena saturacijske aktivnosti in opravljen izračun doznih polj. Rezultati kažejo, da se v okolici glavne merilne pozicije aktivnost vseh aktivacijskih produktov povečuje s povečanjem pretoka, vendar je rast nad pretokom 0,5 L/s minimalna. Pri vseh pretokih največji delež k doznemu polju prispeva nuklid $^{16}$N, sledi mu $^{19}$O, najmanj pa prispeva $^{17}$N.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-01-12 08:15:20</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>166432</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
