Primerjava tradicionalnih in molekularnih metod določanja bentoških nevretenčarjev za namen ocenjevanja kakovosti vodnih ekosistemovZirkelbach, Lan (Avtor) Zelnik, Igor (Mentor) bentoški nevretenčarjidoločanjemorfologijametabarkodiranjesekvenciranjeeDNAmonitoringprimerjava metodBohinjsko jezeroOcenjevanje stanja vodnih ekosistemov je eden izmed ključnih elementov za učinkovito upravljanje in varstvo teh ekosistemov. Pri monitoringu voda s pomočjo bentoških nevretenčarjev, kot kazalcev ekološkega stanja, se tradicionalno še vedno uporablja določanje na podlagi morfoloških značilnosti, ki zahteva veliko znanja in časa. Zato nas je zanimala primerjava z modernimi metodami sekvenciranja in njihova uporabnost v kontekstu monitoringa. Nabrali smo vzorce bentoških nevretenčarjev v litoralu Bohinjskega jezera in primerjali metodo določanja na podlagi morfoloških značilnosti z metabarkodiranjem vzorcev združbe nevretenčarjev in metabarkodiranjem tekočine, v kateri so bili nevretenčarji shranjeni (eDNA – okoljska DNA). Ugotovili smo, da pri računanju indeksa bentoških nevretenčarjev litorala jezer (LBI) z uporabo omenjenih metod pridemo do rezultatov, ki se statistično značilno ne razlikujejo. Z morfološkimi metodami ("morfo") smo zaznali več družin, z analizo DNA združbe nevretenčarjev ("bulk") in DNA shranjevalne tekočine ("eDNA") pa smo dosegli večjo taksonomsko natančnost. Časovno najbolj potratna metoda je bila "morfo", nato "bulk", najhitrejša pa "eDNA". Pregledali smo prednosti in pomanjkljivosti molekularnih metod.20252025-01-12 07:15:07Magistrsko delo/naloga166430sl