<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=166427"><dc:title>Medgeneracijska solidarnost v društvih kmečkih in podeželskih žensk</dc:title><dc:creator>Pintar,	Tanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Filipovič Hrast,	Maša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>medgeneracijska solidarnost</dc:subject><dc:subject>kmečke ženske</dc:subject><dc:subject>podeželje</dc:subject><dc:subject>stari ljudje</dc:subject><dc:subject>sodelovanje</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu se osredotočam na tematiko medgeneracijske solidarnosti v skupini, ki je redko obravnavana v raziskavah. To so društva kmečkih in podeželskih žensk, ki imajo v Sloveniji že dokaj dolgo tradicijo. V teoretičnem delu magistrske naloge se poleg podrobnejšega opisa delovanja društev dotikam tematik, ki so tesno povezane z medgeneracijsko solidarnostjo, prva izmed njih je staranje prebivalstva in z njim povezano socialno delo s starimi ljudmi, poleg medgeneracijske solidarnosti opisujem tudi medgeneracijske odnose in programe ter s poglavjem izzivi staranja na podeželju zajamem specifične izkušnje življenja ljudi, ki živijo v ruralnem okolju ali na kmetiji.
V raziskavi analiziram kako članice dojemajo društvo kot celoto in na kakšne načine se v društvih kaže medgeneracijska solidarnost. Tako sem sodelujoče v raziskavi spraševala o aktivnostih, ki jih pripravljajo društva, o odnosih v društvih, o razlikah med generacijami, o medgeneracijskem sodelovanju in o pomenu društva v njihovem zasebnem življenju. Odnose v društvu članice v večini primerov ocenjujejo kot dobre, do manjših konfliktov prihaja v primerih nestrinjanj glede finančnih odločitev ali odločitev glede izletov in podobno. Generacije med seboj vidijo veliko razlik, vendar so mnenja, da jih znajo preseči, kadar je to potrebno in v teh primerih dobro sodelujejo. To se izkaže na dogodkih, ki jih prirejajo in s pogosto izmenjavo znanja in izkušenj. Članicam obiskovanje aktivnosti društev pomeni predvsem obliko druženja, ki na njih vpliva pozitivno. Poleg tega so mnenja, da se s pomočjo društva naučijo veliko novega in obiščejo kraje, ki jih same najverjetneje ne bi nikoli. Izkazalo se je, da je medgeneracijska solidarnost v društvih kmečkih in podeželskih žensk dokaj omejena zaradi prevladujočega števila starejših članic in problema s pridobivanjem novih, mladih članic. Tudi zaradi tega si članice želijo več sodelovanja društev kmečkih in podeželskih žensk z mlajšo populacijo, predvsem v šolah in vrtcih, kar bi vzpodbujalo tudi medgeneracijsko solidarnost. Na koncu magistrske naloge zato podajam iz tega izpeljane predloge za povečanje medgeneracijske solidarnosti v društvih in predloge za nadaljnje raziskovanje tega področja.</dc:description><dc:publisher>[T. Pintar]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2025-01-11 09:00:26</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>166427</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
