<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=166426"><dc:title>Kreditiranje po rimskem in sodobnem slovenskem pravu</dc:title><dc:creator>Žnidaršič,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kambič,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kredit</dc:subject><dc:subject>rimsko pravo</dc:subject><dc:subject>mutuum</dc:subject><dc:subject>stipulacija</dc:subject><dc:subject>posojilna pogodba</dc:subject><dc:subject>varstvo potrošnikov</dc:subject><dc:subject>potrošniško kreditiranje</dc:subject><dc:subject>kreditna pogodba</dc:subject><dc:subject>obresti</dc:subject><dc:description>Zametki koncepta kreditiranja, kot ga poznamo danes, segajo že v čas rimskega prava. Mnoge koncepte kreditiranja, kot so pogodbe o posojilu, zastavni pravici, obresti in tožbe za vračilo dolga, je namreč razvilo že rimsko pravo. Za gospodarsko dejavnost v rimskem imperiju je bila najpomembnejša brezoblična pogodba mutuum, ki je bila najstarejši realni kontrakt. Pogodbeno razmerje je nastalo z brezoblično izročitvijo določenega denarnega zneska ali količine nadomestnih stvari v lastnino posojilojemalca, pri čemer sta se stranki hkrati dogovorili, da bo posojilojemalec posojilodajalcu vrnil isti denarni znesek oziroma isto količino enakovrstnih stvari. V Republiki Sloveniji poznamo različne vrste kreditiranja, ki so namenjene fizičnim osebam ali podjetjem. Vrste se razlikujejo glede na namen, pogoje in vrsto zavarovanja. Kreditiranje po sodobnem slovenskem pravu je regulirano skozi različne zakonske okvirje, ki urejajo pogoje za sklepanje posojilnih pogodb, kreditnih pogodb, varstvo potrošnikov in obrestne mere. Obligacijski zakonik opredeljuje posojilno pogodbo kot pogodbo, s katero se posojilodajalec zavezuje, da bo posojilojemalcu izročil določen znesek denarja ali določeno količino drugih nadomestnih stvari, posojilojemalec pa se zavezuje, da mu bo po določenem času vrnil enak znesek denarja oziroma enako količino stvari iste vrste in kakovosti. Sodobno slovensko pravo, v primerjavi z rimskim, kreditiranje ureja z več različnimi zakoni, kreditna razmerja pa so urejena bistveno podrobneje, kar je razvidno predvsem iz ureditve potrošniškega kreditiranja. Podrobnejša ureditev potrošniškega kreditiranja je posledica izkazane potrebe po zaščiti potrošnikov, saj na trgu nastopajo kot šibkejši udeleženci. V nasprotju s kreditiranjem potrošnikov, ki je urejeno s posebnim zakonom, pa kreditiranja poslovnih subjektov, tj. subjektov, ki delujejo v okviru poklicne ali pridobitne dejavnosti, ne ureja poseben zakon. Za sklepanje kreditnih pogodb se uporabljajo splošna pravila obligacijskega prava.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-01-11 09:00:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>166426</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
