<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=166425"><dc:title>Prehod mladih iz izobraževanja v ekonomsko samostojnost</dc:title><dc:creator>Vidovič,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Leskošek,	Vesna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mladi</dc:subject><dc:subject>osamosvajanje</dc:subject><dc:subject>zaposlitev</dc:subject><dc:subject>finančna neodvisnost</dc:subject><dc:subject>izobrazba</dc:subject><dc:subject>sistemi socialne opore</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu sem se osredotočila na populacijo mladih, ki so prešli iz izobraževanja v ekonomsko samostojnost. Obdobje osamosvajanja mladih je za mnoge težko obdobje, saj prihaja do velikih sprememb. Proces osamosvajanja pri mladih zajema pomembne prelomnice, kot so zaposlitev in selitev od doma ter posledično samostojno bivanje. V svojem diplomskem delu sem se osredotočila na tri glavne teme. Zanimalo me je, kateri so glavni dejavniki tveganja v procesu osamosvajanja oziroma katere so najpogostejše ovire, s katerimi se mladi srečujejo tekom osamosvajanja. Prav tako sem se osredotočila na sisteme socialnih opor, ki so mladim na voljo. Zanimalo me je, katere oblike pomoči in podpore mladi prejemajo ter kateri so glavni viri pomoči in podpore. Tretja glavna tema, ki sem jo zajela, je, ali obstaja razlika v procesu osamosvajanja glede na stopnjo pridobljene izobrazbe. Raziskava, ki sem jo izvedla, je bila kvalitativna in empirična. Neslučajnostni priročni vzorec zajema osem mladih, starih do 30 let, ki so prešli iz obdobja konca izobraževanja v zaposlitev in se s tem ekonomsko osamosvojili, s časom od vstopa na trg dela do 2. leti. Polovica mladih je pridobila srednješolsko izobrazbo, polovica pa je končala tudi študij. Za pridobivanje podatkov sem uporabila merski instrument smernice za intervju, s pomočjo katerih sem izvedla osem individualnih intervjujev. Podatke sem obdelala kvalitativno. 
Rezultati moje raziskave kažejo, da največja tveganja na prehodu iz izobraževanja v zaposlitev vključujejo finančne težave, kot so pomanjkanje denarja, visoki življenjski stroški, nedostopna stanovanja zaradi visokih najemnin in izzivi pri porazdelitvi finančnih sredstev. Omrežja opor pri tem prehodu predstavljajo predvsem starši, ostala družina in prijatelji. Med tistimi, ki se zaposlijo po srednji šoli, in tistimi, ki se zaposlijo po končanem visokošolskem izobraževanju, ni bistvenih razlik v prehodu na trg dela.</dc:description><dc:publisher>[M. Vidovič]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2025-01-11 09:00:05</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>166425</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
