<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=166422"><dc:title>Transmetalacija kot ključni korak s paladijem kataliziranega spajanja med aril halidi in terminalnimi acetileni</dc:title><dc:creator>Ivančič,	Anže	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gazvoda,	Martin	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>paladij</dc:subject><dc:subject>mehanizem</dc:subject><dc:subject>kooperativna kataliza</dc:subject><dc:subject>paladijevi bisalkinili</dc:subject><dc:subject>kinetika</dc:subject><dc:description>S paladijem katalizirane reakcije spajanja so eno ključnih orodij sintezne organske kemije. 
Poznavanje reakcijskega mehanizma je ključno tako za optimizacijo že odkritih kot tudi za 
razvoj novih kataliziranih reakcij. V sklopu raziskovalnega dela smo raziskovali mehanizem s 
paladijem kataliziranega spajanja aril halidov in terminalnih alkinov, ki kljub številnim 
poskusom razlage še vedno ni dokončno potrjen. Problem smo poskusili rešiti z novim 
pristopom k analizi opisanega mehanizma in sicer z razdelitvijo predpostavljenega mehanizma 
na posamezne stopnje, ki smo jih nato ločeno analizirali z jedrsko magnetno resonanco (NMR). 
Da bi študij posameznih korakov katalitskega procesa lahko izvedli, smo morali najprej 
pripraviti ključne intermediate predpostavljenega reakcijskega mehanizma – paladijeve alkinil 
halide, paladijeve bisalkinile in paladijeve aril halide. Čeprav je bila sinteza slednjih že opisana, 
pa so paladijevi alkinil halidi oz. bisalkinili manj poznani. Prve smo pripravili iz izhodnih 
terminalnih alkinov v dveh, druge pa v treh sinteznih korakih. Za sintezo simetričnih paladijevih 
bisalkinilov smo razvili tudi sintezno metodo, s katero je te koordinacijske zvrsti mogoče 
pripraviti v enem sinteznem koraku.
Pripravljene paladijeve organokovinske zvrsti smo uporabili za študij vpliva substituentov na 
posameznem intermediatu na hitrost transmetalacije, ki je ključen korak predpostavljenega 
reakcijskega mehanizma. Z analizo reakcijske kinetike stehiometričnih reakcij med 
paladijevimi organokovinskimi zvrstmi smo odkrili, da ima halidni anion v paladijevem aril 
halidu največji vpliv na hitrost transmetalacije, kar smo uspešno uporabili za pospeševanje 
katalitskih reakcij med fenilacetilenom in 4-jodotoluenom, kataliziranih s preprostim 
paladijevim predkatalizatorjem (Pd(PPh$_3$)$_2$I$_2$). Ovrednotili smo tudi vpliv ostalih snovi, denimo liganda (trifenilfosfin) ali organske baze (pirolidin), na posamezne korake predpostavljenega 
reakcijskega mehanizma. Nova spoznanja nam omogočajo boljši vpogled v reakcije terminalnih 
alkinov in aril jodidov, kataliziranih s paladijem.
Opisano metodo izolacije ključnih intermediatov in študija transmetalacij med njimi smo
uporabili za napoved uspešnosti nekaterih drugih, še neopisanih katalitskih reakcij, z njihovo 
uspešno izvedbo pa potrdili splošno uporabnost metode.
</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-01-10 15:05:01</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>166422</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
