<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=166374"><dc:title>Razvoj inteligentnih medicinskih sistemov s človekom v odločitveni zanki</dc:title><dc:creator>Krevatin,	Mark	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sedlar,	Urban	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>umetna inteligenca</dc:subject><dc:subject>malarija</dc:subject><dc:subject>človek v odločitveni zanki</dc:subject><dc:subject>ekspertni sistemi</dc:subject><dc:subject>Mycin</dc:subject><dc:subject>Med-PaLM</dc:subject><dc:subject>inteligentni medicinski sistemi</dc:subject><dc:subject>prihodnost medicine</dc:subject><dc:description>Zdravstvo se danes sooča s številnimi izzivi, npr. pomanjkanje zdravstvenega osebja, naraščajoče število bolnikov, dolge čakalne vrste itd. Vse te pomankljivosti vplivajo na kakovost obravnave in oskrbe bolnikov, zato je nujno potrebna inovacija v zdravstvu, ki bi izboljšala učinkovitost, natančnost in dostopnost zdravsvetnih storitev. Za primer malarije, kontroliranje srca in prepoznavo določenih okužb bomo predstavili rešitve, ki so jih znanstveniki ustvarili, da bi odpravili zgoraj opisane probleme. Vsak od inteligentnih medicinskih sistemov potrebuje človeka v odločitveni zanki za preverbo točnosti, vendar pa človek nima iste vloge pri vseh sistemih. Lahko pomaga trenirati, lahko je avtor znanja (npr. pri ekspertnih sistemih), lahko pa oceni ustreznost odločitev in jih potrdi ali zavrže. Za primer malarije je bil ustvarjen ekspertni sistem, ki je dostopen na mobilnem telefonu in na podlagi vnešenih simptomov pacienta naredi diagnozo. Ustvarjena aplikacija je še danes v uporabi v manj razvitih državah, kjer je tudi dostop do zdravnika slabši. S tem se je razbremenilo povpraševanje po zdravniku in omogočila oskrba ljudem, ki to resnično potrebujejo. Pri primeru kontroliranja srca gre za teoretičen sistem, kjer smo s pomočjo različnih vrst senzorjev predstavili izboljšavo srčnih spodbujevalnikov in vlogo ''človeka v odločitveni zanki'' . Za primer prepoznavanja okužb so raziskovalci ustvarili ekspertni sistem Mycin, ki pa uporablja tudi umetno inteligenco. Program povezuje mikrobiološke in klinične znake ter simptome z možnimi patogenimi organizmi, kar pomaga zdravnikom pri diagnozi. Nikoli ni bil uporabljen v praksi zaradi nezaupljivosti zdravnikov do umetne inteligence, predstavlja pa začetek ekspertnih sistemov. Najsodobnejši sistem je Med-PaLM, ki zagotavlja visokokakovostne odgovore na medicinska vprašanja. V praksi se uporablja kot pomoč zdravnikom pri povzetkih medicinskih zapisov, iskanju relevantnih informacij iz raziskovalnih člankov in odgovorih na vprašanja pacientov.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2025-01-09 09:42:38</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>166374</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
