<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=166340"><dc:title>Molekularna karakterizacija izolatov β-laktamaz razširjenega spektra sintetizirajočih bakterij Escherichia coli, pridobljenih iz spodnjih dihal človeka</dc:title><dc:creator>Hrovat,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ambrožič Avguštin,	Jerneja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Escherichia coli</dc:subject><dc:subject>ki proizvaja β-laktamaze z razširjenim spektrom delovanja</dc:subject><dc:subject>spodnje dihalne poti</dc:subject><dc:subject>dejavniki virulence</dc:subject><dc:subject>odpornost proti protimikrobnim učinkovinam</dc:subject><dc:subject>sekvenčna skupina ST131</dc:subject><dc:description>Med glavne patogene bakterije, povezane s smrtnostjo zaradi neučinkovitosti antibiotikov, sodijo tudi sevi bakterije Escherichia coli, ki proizvajajo β-laktamaze z razširjenim spektrom delovanja (ESBL-EC) in so v večini primerov hkrati odporni tudi proti fluorokinolonom. V prvem delu raziskav smo se osredotočili na molekularne značilnosti izbranih izolatov, povezanih z odpornostjo bakterij proti protimikrobnim učinkovinam ter z dejavniki virulence, nadalje pa smo preverili še sposobnost tvorbe biofilmov ter primerjali fenotipske in genotipske značilnosti izolatov pred in med obdobjem pandemije covida-19. Osrednji cilj naših raziskav je bila karakterizacija izolatov ESBL-EC, izoliranih iz vzorcev spodnjih dihal v izbranih slovenskih bolnišnicah v obdobju 2002–2022. Večina izolatov se je uvrstila v filogenetsko skupino B2 in sekvenčno skupino ST131, ki velja za dominantno med patogenimi ESBL-izolati. Izolati, pridobljeni iz različnih pacientov, ki so bili hospitalizirani na različnih oddelkih, celo v lokacijsko oddaljenih ustanovah ter v različnih časovnih obdobjih, so imeli enak profil ERIC-PCR, kar kaže na perzistentne bolnišnične izolate. Pri 563 izolatih smo zaznali visok delež blaCTX-M-1 ter nižji delež plazmidnih genov, ki posredujejo odpornost proti kinolonom. Med izolati smo potrdili gene, povezane z odpornostjo proti biocidom ter tvorbo biofilmov. Hkrati smo tvorbo biofilmov spremljali z gojenjem izolatov v mikrotitrski ploščici ter potrdili značilno pozitivno povezavo med močno tvorbo biofilma in ST131 ter nekaterimi dejavniki virulence. Primerjava fenotipov in genotipov izolatov pred in med obdobjem covida-19 je pokazala višjo klonalno raznolikost ter višjo občutljivost za fluorokinolone in trimetoprim-sulfametoksazol. Z vsemi rezultati smo bolje opredelili izolate ESBL-EC iz spodnjih dihalnih poti ter prikazali več možnih razlogov za uspešno globalno širjenje ST131, zlasti v kliničnih okoljih.</dc:description><dc:publisher>[K. Hrovat]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2025-01-08 07:15:33</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>166340</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
