<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=166270"><dc:title>Teološke kreposti vere, upanja in ljubezni kot temelj človeškosti v odnosu do transhumanizma</dc:title><dc:creator>Trontelj,	Nik	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>vera</dc:subject><dc:subject>upanje</dc:subject><dc:subject>ljubezen</dc:subject><dc:subject>transhumanizem</dc:subject><dc:subject>kiborg</dc:subject><dc:subject>humanoidni robot</dc:subject><dc:subject>medosebni odnosi</dc:subject><dc:description>V prispevku iščemo odgovor na temeljno vprašanje: kdo je človek v odnosu do transhumanizma v njegovih različnih implikacijah (npr. kiborg in humanoidni robot). Sledimo krščanski antropologiji, ki človeka v temelju predstavlja kot telesno in duhovno bitje – tj. v njegovi naravni in relacijski razsežnosti v odnosu do Boga, ki človeka vzpostavlja kot osebo. Človekovo istovetnost bistveno opredeljuje sposobnost življenja po teoloških krepostih vere, upanja in ljubezni, kar ga ločuje od transhumanističnih bitij – kljub njihovi morebitni telesni in miselni superiornosti. Človek hrepeni po polnosti življenja, ki jo dosega le v odnosu, ne v okviru izboljšanja naravnih zmogljivosti. Na podlagi razmisleka ugotavljamo, da pri kvalitativnem vzporejanju transhumanistične podobe človeka s krščanskim naukom o človeku obstajajo resna neskladja. V tem hipu ni znano, da bi katero od umetno inteligentnih bitij dosegalo kriterije osebe s krščanskega vidika.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-12-30 11:33:16</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>166270</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
