<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=166256"><dc:title>Izražanje jeze in sovraštva na spletu</dc:title><dc:creator>Erzar,	Tomaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>nefunkcionalna jeza</dc:subject><dc:subject>sovraštvo</dc:subject><dc:subject>sovražni govor</dc:subject><dc:subject>družbena omrežja</dc:subject><dc:subject>mladi</dc:subject><dc:subject>ženske</dc:subject><dc:subject>potreba po prepoznanju</dc:subject><dc:subject>povezanost</dc:subject><dc:subject>vloga žrtve</dc:subject><dc:subject>pristnost</dc:subject><dc:description>Prispevek analizira pojav jeznega in sovražnega govora na spletu z vidika vpletenih čustev in opisuje posledice izražanja premeščene jeze, besa, sovraštva in frustriranosti za uporabnike družbenih omrežij. Razčlenjuje psihosocialno motivacijo povzročiteljev in dokazuje, da jim spletni medij sicer nudi zadovoljitev potrebe po prepoznavnosti, odobravanju in pripadnosti, a jih obenem zapira v brezosebni, navidezni prostor povezovanja, v katerem so ključne značilnosti medosebne povezanosti v realnem svetu odsotne. Ker nastopajo večinoma v vlogi jeznih, užaljenih žrtev, akterji prezirljivega in sovražnega govora na spletu v očeh javnosti ne morejo doseči tiste prepričljivosti in pristnosti, ki jo daje izključno izražanje ranljivosti. S tega vidika je tudi doseg jeznega govora na družbenih omrežjih manjši, kot se glede na njegovo odmevnost zdi.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-12-30 11:01:28</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>166256</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
