<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=166254"><dc:title>Samoreprezentacije in identiteta zgodnjekrščanskih avtoric v prizmi starozaveznih likov</dc:title><dc:creator>Bogataj,	Jan Dominik	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>krščanski feminizem</dc:subject><dc:subject>krščanstvo</dc:subject><dc:subject>feminizem</dc:subject><dc:subject>ženske študije</dc:subject><dc:subject>biblična eksegeza</dc:subject><dc:subject>patristična eksegeza</dc:subject><dc:subject>zgodnje krščanstvo</dc:subject><dc:description>Namen prispevka je z natančno analizo vseh ohranjenih del zgodnjekrščanskih avtoric (do začetka srednjega veka) raziskati vzorce samoreprezentacije in oblikovanja njihove (ženske) identitete v navezavi na starozavezne like. Mučenka Perpetua je to storila s pomočjo aktualiziranega branja Prve Mojzesove knjige in Razodetja (Eva – Marija). Proba in Evdokija s pomočjo Vergilijevih in Homerjevih verzov na novo upovedujeta celotno biblično zgodovino odrešenja s posebno pozornostjo in simpatijo do ženskega vidika. Egerija v svojem romarskem dnevniku starozaveznih žensk (Lotove žene, Rebeke, Sare, Rahele) ne pušča v ozadju, pač pa jim namenja moškim enakovredno vlogo. Obravnavana so še nekatera manj znana besedila ženskih avtoric. Proučevanje teh besedil zgodnjekrščanskih avtoric s pozornostjo na ženski vidik samoreprezentacije in identitete obdobje prvih krščanskih stoletij prikazuje v novi luči, obenem pa ponuja nov vidik za področje patristične (oz. 'matristične') eksegeze.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-12-30 10:45:47</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>166254</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
