Reforma Rimske kurije kot model prenove za vso CerkevSaje, Andrej (Avtor) evangelizacijaRimska kurijalaikisinodalna potškofovska konferencaRazprava s pomočjo zgodovinsko-analitične metode obravnava pomen apostolske konstitucije „Praedicate Evangelium“ papeža Frančiška (2022) in reforme Rimske kurije za univerzalno Cerkev. Temelji reforme so tesno povezani s papeževo vizijo Cerkve, ki naj se odraža v misijonarskem duhu, sinodalni poti vseh krščenih, krepitvi občestva ter soudeležbi in poslanstvu pri oznanjevanju evangelija. Rimska kurija je po svoji naravi poklicana oznanjati evangelij o Božjem usmiljenju in postati model prenove za delne Cerkve. Je spodbuda za proces rasti in pastoralnega spreobrnjenja, pri katerem so v ospredju sprememba miselnosti in dialoški medosebni odnosi. Kurija je v službi papeža, škofov in škofovskih konferenc, pri čemer deluje v papeževem imenu in z nadomestno močjo. Izstopa novost pri vlogi laikov, ki lahko v kuriji odslej prevzamejo najvišje vodstvene službe, kar bo imelo posledice tudi za krajevne Cerkve. V smislu decentralizacije in subsidiarnosti so spremembe vidne pri večji pristojnosti škofovskih konferenc. Prvenstvo evangelizacije in nova vloga laikov sta glavna poudarka, ki obravnavano apostolsko konstitucijo papeža Frančiška povezujeta z drugim vatikanskim cerkvenim zborom (1962–1965) in ga udejanjata na nov način.20242024-12-30 10:00:59Članek v reviji166239sl