<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=166185"><dc:title>Adsorpcija fungicida na biorazgradljive folije v kmetijskih tleh</dc:title><dc:creator>Merkun,	Ines	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bavcon Kralj,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ugrinović,	Kristina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Griessler Bulc,	Tjaša	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>sanitarno inženirstvo</dc:subject><dc:subject>biorazgradljiva mikroplastika</dc:subject><dc:subject>kmetijska tla</dc:subject><dc:subject>fungicid</dc:subject><dc:subject>adsorpcija</dc:subject><dc:subject>desorpcija</dc:subject><dc:description>Uvod: Mikroplastika, manjša od 5 mm, predstavlja resno tveganje za kopenske in vodne ekosisteme. Uporaba plastičnih folij v kmetijstvu prispeva k onesnaževanju z mikroplastiko, ki lahko adsorbira hidrofobna organska onesnaževala. Ta onesnaževala različno, večinoma negativno, vplivajo na strukturo tal, rastline in podtalnico ter posledično ogrožajo okolje in zdravje ljudi. Namen: Namen magistrskega dela je preučiti adsorpcijsko ter desorpcijsko sposobnost za zadrževanje azoksistrobina na novih in staranih biorazgradljivih folijah (sestave poli(butilen adipat-ko-tereftalat) / polimlečna kislina - PBAT/PLA in termoplastični škrob - TPS) v primerjavi s klasičnimi polietilenskimi (PE) folijami. Metode dela: V laboratorijskem poskusu smo določili koncentracije adsorbiranega in desorbiranega fungicida na biorazgradljivi (PBAT/PLA, TPS) in klasični (PE) mikroplastiki. Delež adsorpcije smo določili z mešanjem vzorcev, ki so vsebovali izbrano mikroplastiko in raztopino s fungicidom, medtem ko smo delež desorbiranega fungicida določili z mešanjem vzorcev, ki so vsebovali mikroplastiko in raztopino, ki fungicida ni vsebovala. Koncentracije fungicida, adsorbirane na delce mikroplastike in desorbirane iz njih, smo izmerili s tekočinsko kromatografijo z detektorjem na niz diod (HPLC/DAD). Za statistično obdelavo podatkov smo uporabili t-teste, s katerimi smo preverjali statistično značilne razlike med izbranimi pari vzorcev. Rezultati: S statistično analizo rezultatov smo ugotovili, da biorazgradljive folije izkazujejo visoko adsorpcijsko (&gt; 85 %) in desorpcijsko sposobnost, ne glede na njihovo starost. V nasprotju s tem je adsorpcija na običajnih PE folijah nizka, medtem ko je desorpcija primerljiva z biorazgradljivimi folijami in v vseh primerih nizka. Staranje PE folij povečuje njihovo adsorpcijsko (iz 0 % na &gt; 22 %) in desorpcijsko (iz 0 % na 10 %) sposobnost, kar pa ne velja za biorazgradljive folije. Pri slednjih se adsorpcija s starostjo le minimalno poveča iz 87 % na 91 %, medtem ko pri desorpciji s starostjo opazimo zmanjšanje deleža desorbiranega fungicida iz 10 % na 8 %. Razprava in zaključek: Z raziskavo smo potrdili, da se fungicid adsorbira na delce mikroplastike in desorbira z njih. Na adsorpcijo najbolj vpliva vrsta mikroplastike, medtem ko je vpliv starosti manj izrazit. Na desorpcijo pa vplivata tako vrsta kot starost mikroplastike. Z nalogo smo prispevali k boljšemu razumevanju vpliva različnih vrst mikroplastike na adsorpcijo in desorpcijo fungicida, pri čemer smo še posebej izpostavili primerjavo med biorazgradljivimi in klasičnimi folijami. Raziskava predstavlja izhodišče za nadaljnje študije o vplivu različnih fungicidov na adsorpcijo mikroplastike ter predlaga širitev spektra raziskovanih vrst mikroplastike, vključno s preučevanjem dolgoročnih učinkov staranja mikroplastike v realnih terenskih razmerah.</dc:description><dc:publisher>[I. Merkun]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-12-23 16:06:37</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>166185</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
