<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=166168"><dc:title>Načini zunanjega obrata ploda v medenični vstavi - pregled literature</dc:title><dc:creator>Rozman,	Klea	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Prelec,	Anita	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lučovnik,	Miha	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>babištvo</dc:subject><dc:subject>medenična vstava</dc:subject><dc:subject>zunanji obrat ploda</dc:subject><dc:subject>spontani obrat ploda</dc:subject><dc:subject>analgezija</dc:subject><dc:subject>kontraindikacije</dc:subject><dc:description>Uvod: O medenična vstavi govorimo, kadar je plod v maternici s spodnjim delom telesa obrnjen proti materničnemu izhodu. Za pomoč pri obratu ploda iz medenične v glavično vstavo se lahko nosečnice odločajo med številnimi metodami. Najpogostejša metoda je zunanji obrat ploda, kjer porodničar pod kontrolo ultrazvoka in krožnih gibov rok na trebuhu nosečnice obrne plod iz medenične v glavično vstavo. Med samim postopkom zunanjega obrata se lahko nosečnicam ponudi analgezija, najpogosteje se uporabljajo tokolitična zdravila. Eden od načinov je uporaba akupunkture in moksibustije, ki s pomočjo toplotne stimulacije na točki BL 67 sprošča napetost nosečnice in omogoča obrat ploda. Plod pa se lahko skozi celotno nosečnost samostojno obrne iz medenične v glavično vstavo, brez pomoči zdravnikov ali uporabe drugih metod. Namen: S pregledom literature smo raziskali načine obrata ploda v medenični vstavi, predstaviti smo želeli sodobne smernice, ki bodo pomagale pri klinični praksi in k čim večji uspešnosti zunanjega obrata. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela, sledila ji je kvalitativna sinteza. Zaradi pomanjkanja gradiva v slovenskem jeziku smo vire iskali v angleškem jeziku. Uporabljali smo vire iz obdobja zadnjih 10 let (med leti 2013 in 2023). Pri delu smo si pomagali z uporabo baz podatkov PubMed, ScienceDirect, SpringerLink in Google Učenjak. Rezultati: V pregled literature smo vključilli 26 virov. Medenična vstava je po 37. tednu gestacijske starosti prisotna v 3–4 %. Za pomoč pri obratu ploda v medenični vstavi se ženske najpogosteje zanašajo na zunanji obrat ploda, njegovo uspešnost opisujejo med 30 % in 50 %. Dejanska učinkovitost metode ni 100 % dokazana, saj prihaja do nasprotnih mnenj avtorjev raziskovalnih študij. Nosečnicam so poleg zunanjega obrata na voljo še druge metode. Razprava in zaključek: Menimo, da bi bilo treba načine obrata ploda v medenični vstavi še raziskati in postaviti na dokazih temelječe smernice. Z različnimi metodami obrata ploda se lahko število carskih rezov znatno zmanjša, kar je ključnega pomena za zdravstvo ter za zdravje žensk in otrok. Za Slovenijo bi bilo treba pripraviti smernice, ki bi usmerjale slovenske zdravstvene strokovnjake v klinični praksi. Na podlagi strokovnih smernic bi pomagali tudi nosečnicam, saj bi se lažje odločile za postopke v nosečnosti in o načinu poroda.</dc:description><dc:publisher>[K. Rozman]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-12-22 07:45:35</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>166168</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
