Vpliv drevesne sestave na volumenski prirastek gradnovo-bukovih gozdovLukančič, Martina (Avtor) Klopčič, Matija (Mentor) volumenski prirastekčisti sestojimešani sestojibukevgradenPoznavanje produktivnosti sestojev je ključno za načrtovanje razvoja gozdov. Razumevanje delovanja gozdnih ekosistemov je pri tem pomembno, saj bodo verjetno spremembe zaradi globalnega segrevanja močneje spreminjale tudi produktivnost gozdnih sestojev. V raziskavi smo analizirali vpliv mešanosti gozdov na volumensko rast dreves in sestojev v čistih bukovih, čistih gradnovih in mešanih gradnovo-bukovih gozdovih v gozdnogospodarskih enotah Kras II in Brkini I. Analiza volumenskih prirastkov je temeljila na podatkovni zbirki 66 stalnih vzorčnih ploskev Zavoda za gozdove Slovenije. Najvišji povprečni letni volumenski prirastek dreves smo ugotovili v čistih bukovih sestojih, najnižjega v čistih gradnovih sestojih, drevesa v mešanih gradnovo-bukovih sestojih pa so imela višje volumenske prirastke kot drevesa v čistih gradnovih sestojih. Na sestojni ravni so čisti bukovi sestoji izkazovali višje volumenske prirastke kot čisti gradnovi sestoji (7,90 oziroma 3,65 m3/ha/leto). Proti pričakovanjem so mešani gradnovo-bukovih sestoji izkazovali nižje volumenske prirastke kot čisti bukovi sestoji, a višje kot čisti gradnovi sestoji. Vzajemni učinek mešanosti obeh obravnavanih drevesnih vrst je bil pozitiven, saj je bila najbolje prilegajoča regresijska funkcija kvadratna funkcija s pozitivnim predznakom. Mešanost z gradnom je torej negativno vplivala na volumensko priraščanje bukve, na graden pa je mešanost z bukvijo vplivala pozitivno.[M. Lukančič]20242024-12-22 07:15:16Diplomsko delo/naloga166158sl