<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=166145"><dc:title>Nihonjinron: Žanr ali ideologija?</dc:title><dc:creator>Finderle,	Lana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Visočnik,	Nataša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Nihonjinron</dc:subject><dc:subject>ideologije</dc:subject><dc:subject>japonologija</dc:subject><dc:subject>povojno obdobje</dc:subject><dc:description>Z leti se je koncept nihonjinron razvil v splošnega izraza, ki se nanaša na vse, kar je narobe s povojnimi japonskimi študijami. Nihonjinron je vrsta pisanja, ki se ukvarja z japonsko identiteto, in je pogosto tarča kritikov, ki trdijo, da nihonjinron poudarja japonsko homogenost in edinstvenost, da bi podprl tezo o japonski superiornosti. Ideja, da je nihonjinron v resnici vrsta ideologije, ki je edinstvena za Japonsko, se je uveljavila v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so kritiki nihonjinron začeli opisovati kot civilno religijo, kulturni nacionalizem ali sistem družbenega nadzora. Sčasoma je to pripeljalo do tega, da je nihonjinron v glavah mnogih ljudi postal sinonim za etnični šovinizem, rasizem, ksenofobijo in sorodne pojave. Danes je ta novi, negativni pomen besede »nihonjinron« skoraj prehitel njen prvotni pomen, ki je bil »vsaka razprava ali pisno delo v zvezi s temo Japoncev«. V tej študiji bom trdila, da takšno enačenje nihonjinrona z ideologijo daje napačen vtis o tem, kaj nihonjinron dejansko predstavlja. Z analizo »Chrysanthemum and the Sword« avtorice Ruth Benedict in »Japanese Society« avtorice Chie Nakane, bom pokazala, da večina tem in stališč, ki jih običajno povezujemo z nihonjinronom, izhaja iz družbenih teorij, razvitih na zahodu, in ne iz kakšne ideologije, ki je edinstvena za Japonsko. Poleg tega bom tudi trdila, da ni res, da se nihonjinron ukvarja izključno z japonskimi močmi in superiornostjo. Kot bomo videli v analizi Benedict in Nakane, nihonjinron tudi obravnava japonske slabosti, in namesto da bi branil status quo, kot se ji pogosto očita, on tudi raziskuje, kako se lahko japonska družba izboljša in kaj se lahko Japonska nauči od drugih držav.</dc:description><dc:publisher>L. Finderle</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-12-21 07:45:32</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>166145</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
