<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=166119"><dc:title>Določanje nitritnih ionov v vodotopnih polimernih pomožnih snoveh</dc:title><dc:creator>Malovrh,	Monika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Roškar,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Peterlin,	Simona	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Nitritni ioni</dc:subject><dc:subject>DAN derivatizacija</dc:subject><dc:subject>HPLC-FLD</dc:subject><dc:subject>ionska kromatografija</dc:subject><dc:subject>vodotopni polimeri</dc:subject><dc:description>V zadnjih letih se veliko pozornosti posveča nitrozaminskim nečistotam in njihovim vplivom na zdravje ljudi. Regulatorni organi so izdali smernice o nečistotah in od imetnikov dovoljenj za promet zahtevajo oceno tveganja v zvezi s tvorbo nitrozaminov. Poleg aktivne učinkovine lahko tudi pomožne snovi, preko prekurzorjev, kot so nitritni ioni prispevajo k nastanku nitrozaminov. Zato je pomembno določati vsebnost nitritnih ionov v vseh pomožnih snoveh zdravila.
V okviru magistrske naloge smo razvili metodo tekočinske kromatografije za posredno določanje nitritnih ionov z derivatizacijskim reagentom, 2,3- diaminonaftalenom v vodotopnih polimernih pomožnih snoveh, ki se uporabljajo v farmacevtskih izdelkih. Med razvojem metode smo se soočali s težavami, kot so nizki izkoristki (&lt; 70 %), neprimerna viskoznost raztopin vzorca in vezava makromolekul (&gt; 1000 kDa) na stacionarno fazo ter posledično nestabilnost kromatografskih pogojev. Začetni poskusi priprave vzorca z uporabo citratnih in jodidnih ionov niso bili učinkoviti, zato smo preizkusili uporabo organskega modifikatorja v vodi. Kot najbolj učinkovita se je izkazala uporaba 1 % acetona. Problem viskoznosti vzorcev, ki je povzročala težave pri pripravi vzorcev, in vezavo makromolekul na stacionarno fazo, smo rešili s filtracijo vzorcev skozi membranske filtre z določeno velikostjo por.
Razvito pripravo vzorca z derivatizacijo nitritnih ionov in uporabo kromatografske metode s fluorescenčnim detektorjem smo dodatno preverili z neposredno metodo merjenja nitritnih ionov (ionska kromatografija) in potrdili, da je ugotovljena koncentracija nitritnih ionov v polivinilpirolidonu (PVP), raztopljenem v 1 % acetonu, enakovredna koncentraciji nitritnih ionov določeni z ionsko kromatografijo, medtem ko koncentracija nitritnih ionov v PVP, ki je raztopljen v vodi, ni ustrezna. Razlike smo pripisali močnejšim interakcijam nitritnih ionov s PVP v vodi.
Z validirano metodo smo določevali nitritne ione v raztopinah vodotopnih polimerov, kot so polivinilpirolidon, polietilenglikol, polietilenoksid in polivinilpirolidon vinilacetat. Primerjali smo koncentracije nitritnih ionov med serijami in med proizvajalci. Ugotovili smo, da se vsebnost nitritnih ionov razlikuje po vrstah pomožnih snovi, proizvajalcih in celo med serijami določene pomožne snovi istega proizvajalca.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-12-20 08:45:26</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>166119</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
