<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=166112"><dc:title>Optimizacija protetičnih komponent za obvladovanje hiperhidroze po amputaciji spodnjega uda</dc:title><dc:creator>Žuran,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jereb,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gošnak Dahmane,	Raja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lampe,	Tomaž	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>ortotika in protetika</dc:subject><dc:subject>hiperhidroza</dc:subject><dc:subject>amputacija</dc:subject><dc:subject>toplotno nelagodje</dc:subject><dc:subject>optimizacija</dc:subject><dc:subject>protetične komponente</dc:subject><dc:description>Uvod: Za opravljanje vsakodnevnih aktivnosti osebe po amputaciji običajno prejmejo protezo. Glavni namen proteze je osebi z amputacijo omogočiti povrnitev gibanja oziroma uporabo prizadetega uda. Posledično je zaradi uporabe proteze krn prekrit z več dodatnimi plastmi, ki zaradi lastnosti materialov, iz katerih so izdelani, ovirajo prenos toplote. Hkrati nizka prepustnost vlage in neposreden stik kože s plastiko, silikonom ali drugimi materiali preprečuje izhlapevanje znoja. Ob uporabi proteze je krn izpostavljen nenaravnemu in neugodnemu okolju. Hkrati se poveča poraba energije za gibanje, zmanjša pa se površina kože za uravnavanje telesne temperature. Hiperhidroza je zato pogost zaplet po amputaciji spodnjega uda, ko se krn prekomerno poti. Kljub pojavu in uporabi naprednih protetičnih materialov ostajata prekomerno potenje in njegovo reševanje pomemben izziv tako za paciente kot za protetike. Predlagane rešitve za optimizacijo protetičnih komponent za zmanjšanje toplotnega nelagodja in potenja so slabo raziskane. Namen: Namen diplomskega dela je s pomočjo pregleda literature raziskati možnosti obvladovanja hiperhidroze pri osebah z amputacijo spodnjega uda. Glavni cilj diplomskega dela je ugotoviti, kako lahko ortotik in protetik z optimizacijo protetičnih komponent pripomore k obvladovanju hiperhidroze pri osebah z amputacijo spodnjega uda. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Iskanje strokovnih in izvirnih znanstvenih člankov je potekalo od 20.12.2023 do 1.9.2024 s pomočjo podatkovnih baz Google Scholar, Science Direct in PubMed. Uporabili smo naslednje ključne besede v angleškem jeziku: amputation, prosthetics, hyperhidrosis, sweat, moisture, lower limb. V diplomsko delo smo vključili literaturo, ki je bila v skladu z vključitvenimi in izključitvenimi kriteriji. Rezultati: Študije so pokazale, da perforirani linerji in SmartTemp liner, ki temelji na tehnologiji materialov s fazno spremembo, učinkovito zmanjšujeta potenje, pri čemer perforirani linerji predstavlja stroškovno najugodnejšo metodo. Žal je uporaba omejena le na transtibialne amputirance. Zračna sistema AeroFit in proteza na dinamično izmenjavo zraka sta le delno učinkovita, prispevata k zmanjšanju relativne vlažnosti, a ne vplivata na temperaturo krna. Hladilni sistemi pa zagotavljajo nadzor temperature in dolgotrajno hlajenje, vendar so bili z izjemo hladilnega elementa znotraj ležišča testirani le v laboratorijskih pogojih. Razprava in zaključek: Standardne klinične metode za obvladovanje hiperhidroze so se izkazale za neučinkovite ali le delno učinkovite pri populaciji oseb z amputacijo spodnjega uda, kar nakazuje potrebo po naprednejših rešitvah in optimizaciji protetičnih komponent. Uspešno reševanje te problematike bo omogočilo uporabnikom protez večjo mobilnost, več udobja in posledično večjo samozavest pri vsakodnevnih aktivnostih.</dc:description><dc:publisher>[E. Žuran]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-12-20 07:45:46</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>166112</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
