<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=166058"><dc:title>Dostopnost in mobilnost za gibalno ovirane osebe</dc:title><dc:creator>Kopušar,	Vita	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Galof,	Katarina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mihevc,	Špela	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>univerzalni dizajn</dc:subject><dc:subject>javne zgradbe</dc:subject><dc:subject>participacija v družbi</dc:subject><dc:description>Uvod: Gibalno ovirane osebe so osebe s poškodbami ali boleznimi, ki zmanjšujejo sposobnost za življenje in delo. Za gibanje uporabljajo palice, bergle ali invalidski voziček. Njihove okvare lahko v interakciji z različnimi ovirami zavirajo njihovo polno in učinkovito sodelovanje v družbi. Poglavitna  težava s katero se soočajo je omejenost gibanja. Omogočiti jim je potrebno doseganje in ohranjanje samostojnosti. Fizična dostopnost je ena izmed temeljnih pravic gibalno oviranih oseb, da bi lahko zagotovili njihovo integracijo v družbo. Pogosto so obravnavani drugače kot ostala populacija, pozornost se namenja zgolj njihovim okvaram, omejeno pa je razumevanje težavnosti ostalih ovir, s katerimi se soočajo v življenju. Delovni terapevti imajo zelo pomembno vlogo pri spreminjanju in prilagajanju okolja. Med primarne naloge delovnih terapevtov sodijo ocena prostora, identifikacija problemov in izbira ustreznih rešitev, ki omogočajo ustvarjanje okolja brez ovir. Namen: Raziskati dostopnost in mobilnost gibalno oviranih, na katerih področjih delovanja se soočajo s težavami ter vlogo delovne terapije pri omogočanju dostopa gibalno oviranih oseb do javnih zgradb. Metode dela: Izvedena je bila kvalitativna raziskovalna metoda s pregledom literature. Iskanje literature je bilo opravljeno v naslednjih elektronskih bazah: CINAHL, PubMed, Web Of Science, OTSeeker in DiKUL. Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih enajst raziskav. Kvalitativna sinteza podatkov je podala sedem tem za razpravo: osebne ovire, ovire iz okolja, ekonomske ovire, delovnoterapevtske intervencije, participacija v družbi, diskriminacija in priložnosti za izboljšave. Razprava in zaključek: Grajeno okolje je dostopno in uporabno za vse, ko ga je zmožen uporabljati vsak posameznik. Gibalno ovirane osebe se soočajo z ovirami in težavami na različnih področjih svojega življenja. Soočajo se z osebnimi ovirami in ovirami iz okolja. Slabše fizično zdravje lahko negativno vpliva tudi na duševno zdravje. Vloga delovnih terapevtov pri zagotavljanju lažjega dostopa je vedno večja. Delovni terapevti načrtujejo in izvajajo prilagoditve in s svojim znanjem sodelujejo tudi s strokovnjaki ostalih rehabilitacijskih strok, multidisciplinarni pristop promovira dostopno okolje. Ena izmed pomembnejših nalog delovnih terapevtov je tudi redno in ustrezno izobraževanje ostalih zdravstvenih delavcev, ki sodelujejo z gibalno oviranimi. V sodelovanju s skupnostmi gibalno oviranih lahko delovni terapevti izboljšajo pravila in prakse, s tem pa pozitivno vplivajo na kakovost njihovega življenja. Kljub številnim raziskavam so potrebne še dodatne raziskave za nadaljnje delovanje in razvoj področja.</dc:description><dc:publisher>[V. Kopušar]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-12-19 07:46:06</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>166058</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
