<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=166057"><dc:title>Saponini iz stročnic kot trajnostna čistilna sredstva: ekstrakcija, karakterizacija in učinkovitost uporabe</dc:title><dc:creator>Klavž,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Fink,	Rok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jevšnik Podlesnik,	Mojca	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>sanitarno inženirstvo</dc:subject><dc:subject>površinsko aktivne snovi</dc:subject><dc:subject>učinkovitost</dc:subject><dc:subject>stročnice</dc:subject><dc:description>Uvod: Z naraščanjem prebivalstva se povečuje potreba po hrani, hkrati pa se povečuje količina porabljenih čistilnih sredstev, ki imajo negativen vpliv na okolje. V raziskavah je navedeno, da se v hrani nahajajo površinsko aktivne snovi, ki imajo tudi čistilne sposobnosti. Površinsko aktivne snovi so bistvene za učinkovito odstranjevanje nečistoč. Površinsko aktivne snovi delimo na sintetične in naravne. Sintetične so večinoma narejene na osnovi nafte in se uporabljajo v različnih proizvodih, kot so na primer detergenti, barve … Med bolj uporabljene sintetične površinsko aktivne snovi spada natrijev dodecil sulfat, ki je prisoten predvsem v čistilnih in higienskih izdelkih. Zaradi načel zelene kemije se za sintetične površinsko aktivne snovi išče ustrezna nadomestila, kar pa predstavljajo naravne površinsko aktivne snovi, predvsem saponini. Nahajajo se v vseh delih rastlin, najdemo pa jih lahko tudi v semenih stročnic (grah, leča, čičerika, fižol). Namen: Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, ali so lahko naravne površinsko aktivne snovi ustrezna zamenjava za sintetično pridobljene površinsko aktivne snovi. Metode dela: V prvem delu smo dokazovali, koliko površinsko aktivne snovi (saponinov) vsebuje posamezna izbrana stročnica (grah, fižol, leča, čičerika). Nato smo testirali učinkovitost posameznega ekstrakta v primerjavi s sintetično površinsko aktivno snovjo pri odstranjevanju izbranih nečistoč (albumin, glicerol, škrob). Za vsak ekstrakt smo testirali tudi fizikalne lastnosti, in sicer znižanje površinske napetosti, sposobnost penjenja in obstojnost pene ter emulzifikacijski indeks. Na koncu smo s pomočjo FTIR analize izvedli tudi primerjavo sestave ekstraktov in natrijevega dodecil sulfata. Rezultati: Saponini iz stročnic so uspešno znižali površinsko napetost vode. Prav tako so tvorili emulzijo in obstojne pene. Učinkovito so odstranjevali izbrane nečistoče. S pomočjo FTIR analize pa smo ugotovili, da je sestava ekstraktov in standardnega saponina podobna. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da imajo saponini iz stročnic dober potencial za odstranjevanje izbranih nečistoč. Najbolj uspešna pri odstranjevanju nečistoč je bila sintetična površinsko aktivna snov. Med ekstrakti iz stročnic pa pri odstranjevanju nečistoč nismo opazili razlike, saj so vse stročnice podobno učinkovito odstranile izbrane nečistoče. Večje koncentracije ekstraktov iz saponinov so bolje odstranjevale nečistoče kot nižje, ne pa v vseh primerih.</dc:description><dc:publisher>[U. Klavž]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-12-19 07:45:56</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>166057</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
