<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=166055"><dc:title>Analiza vsebnosti zunajceličnih polimernih snovi bakterij vrst Ligilactobacillus salivarius, Lactiplantibacillus plantarum, Limosilactobacillus reuteri in Pseudomonas fragi</dc:title><dc:creator>Grandovec,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Klančnik,	Anja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Sabotic,	Jerica	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>bakterijski biofilm</dc:subject><dc:subject>zunajcelične polimerne snovi</dc:subject><dc:subject>EPS</dc:subject><dc:subject>izolacija EPS</dc:subject><dc:subject>centrifugiranje</dc:subject><dc:subject>Ligilactobacillus salivarius</dc:subject><dc:subject>Limosilactobacillus reuteri</dc:subject><dc:subject>Lactiplantibacillus plantarum</dc:subject><dc:subject>Pseudomonas fragi</dc:subject><dc:subject>analiza EPS</dc:subject><dc:subject>proteini</dc:subject><dc:subject>polisaharidi</dc:subject><dc:subject>eDNA</dc:subject><dc:description>Bakterije se v naravi pogosto nahajajo v obliki biofilma. V tej obliki so odporne in lažje preživijo stresne dejavnike. Za razvoj zrelega bakterijskega biofilma je ključen zunajcelični matriks, ki vsebuje zunajcelične polimerne snovi (EPS), kot so proteini, polisaharidi in zunajcelična deoksiribonukleinska kislina (eDNA). V naši raziskavi smo z uporabo metode centrifugiranja izolirali sloj EPS štirih sevov mlečnokislinskih bakterij in bakterije Pseudomonas fragi ATCC 4973 ter med seboj primerjali sestavo izolatov. Za kvantifikacijo in detekcijo prisotnih proteinov, polisaharidov in eDNA smo uporabili več različnih metod. Najbolj očitne razlike smo zaznali pri vsebnosti proteinov in eDNA. Pri vsebnosti proteinov je med posameznimi metodami prišlo do odstopanj. Sklepali smo, da je največ proteinov prisotnih v izolatih iz bakterij Pseudomonas fragi ATCC 4973. V teh izolatih je prisotna tudi visokomolekularna DNA, medtem ko so izolati iz mlečnokislinskih bakterij vsebovali le manjše fragmente DNA. Z analizo NMR smo ocenili, da je v izolatih iz bakterij Pseudomonas fragi ATCC 4973 prisotnih tudi največ sladkorjev. Kljub temu, da je prihajalo do variacij v rezultatih med metodami, naše ugotovitve nakazujejo, da je sestava sloja EPS bakterij Pseudomonas fragi različna od sestave sloja EPS mlečnokislinskih bakterij. Potrebne so nadaljnje raziskave, ki bi potrdile razlike v sestavi sloja EPS med mlečnokislinskimi bakterijami in bakterijami Pseudomonas fragi ter vpliv komponent sloja EPS na tvorbo biofilma.</dc:description><dc:publisher>[E. Grandovec]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-12-19 07:15:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>166055</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
