Vključevanje staršev v delovnoterapevtsko obravnavo otrok: sistematični pregled literatureČahuk, Hana (Avtor) Šuc, Lea (Mentor) Gričar, Nevenka (Recenzent) diplomska deladelovna terapijana družino osredotočen pristopsodelovanje starševterapevtski procesterapevtski odnosnapredek otrokaUvod: Vse več otrok se srečuje z razvojnimi izzivi, ki vplivajo na njihovo sodelovanje v vsakodnevnih aktivnostih. Delovna terapija je zato nepogrešljiv del podpornega sistema za otroke. V delovni terapiji na področju pediatrije je vključevanje staršev v delovnoterapevtsko obravnavo otrok vse pomembnejši pristop, ki zagotavlja celovitost terapije in prispeva k boljšim terapevtskim izidom. Namen: Analizirati relevantno literaturo in ugotoviti, kaj je do sedaj znanega o vključevanju staršev v delovnoterapevtsko obravnavo otrok in kako vključevanje staršev pripomore k boljšim terapevtskim izidom. Metode dela: Narejen je bil sistematični pregled strokovne in znanstvene literature v angleškem in slovenskem jeziku. Iskanje virov je potekalo v elektronskih podatkovnih bazah CINAHL, PubMed, Web of Science in OTSeeker. Članke smo izbrali glede na vključitvene kriterije in jih ocenili po relevantnosti ter kakovosti. Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih 10 člankov, katerih rezultate smo deskriptivno in tematsko prikazali. Oblikovanih je bilo pet glavnih tem: razvoj pozitivnega terapevtskega odnosa; dejavniki, ki spodbujajo starše pri vključitvi v delovnoterapevtsko obravnavo; dejavniki, ki ovirajo starše pri vključitvi v delovnoterapevtsko obravnavo; pozitivni učinki sodelovanja staršev v delovnoterapevtski obravnavi; negativni učinki sodelovanja staršev v delovnoterapevtski obravnavi. Razprava in zaključek: Za začetek sodelovanja med starši in terapevtom je ključnega pomena pozitiven terapevtski odnos, ki temelji na medsebojnem zaupanju, spoštovanju in odprti komunikaciji. Terapevt mora upoštevati vrednote in interese družine ter zagotavljati razlago namena intervencij, ki jih izvaja z otrokom. Kljub temu se starši zaradi zasedenosti urnika s službenimi obveznostmi in zaradi preobremenitve z drugimi obveznostmi v terapevtski proces ne vključijo vedno, pojavijo se lahko tudi logistične ovire in slaba motivacija. Starši skozi sodelovanje v terapevtskem procesu pridobijo nova znanja in strategije, postanejo samozavestnejši in se lažje spoprijemajo z vsakodnevnimi izzivi ter tako izboljšajo opravljanje starševske vloge. V terapevtskem procesu lahko nekateri starši občutijo negativna čustva, še posebej takrat, ko terapije za svojega otroka sami niso želeli ali le-ta ne izpolnjuje njihovih pričakovanj.[H. Čahuk]20242024-12-14 07:45:48Diplomsko delo/naloga165939sl