<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=165908"><dc:title>Pričakovanja staršev predšolskih otrok do logopedske obravnave</dc:title><dc:creator>Camloh,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kogovšek,	Damjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kocjančič Antolík,	Tanja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Govorna terapija</dc:subject><dc:subject>Predšolski otroci</dc:subject><dc:subject>starši</dc:subject><dc:subject>logopedi</dc:subject><dc:subject>sodelovanje z logopedom</dc:subject><dc:subject>vrtec</dc:subject><dc:subject>zdravstveni dom</dc:subject><dc:description>Logoped mora pri delu s predšolskimi otroki sodelovati tudi z njihovimi starši ali skrbniki, ki so pomembne osebe, ki otroka spodbujajo k sodelovanju in vaji, s čimer lahko močno vplivajo na njegov napredek. Starši imajo pogosto drugačna pričakovanja do logopedske obravnave, kot jih imajo logopedi, kar lahko vpliva na slabšo uspešnost logopedske obravnave. Poznavanje pričakovanj staršev logopedom pomaga, da prilagodijo svoje delo in s tem vplivajo na pozitiven odnos s starši ter hitrejši napredek otroka.
Namen magistrskega dela je ugotoviti, kakšna so pričakovanja in mnenja staršev do logopedske obravnave na petih področjih: 1. prisotnost staršev na obravnavi; 2. lastnosti logopeda in njegov odnos z otrokom; 3. komunikacija med starši in logopedom; 4. rezultati obravnave ter 5. izvajanje logopedskih vaj doma. Zanimalo nas je, ali prihaja do razlik v pričakovanjih staršev glede na dokončano stopnjo izobrazbe starša, predhodne izkušnje z logopedskimi obravnavami, ustanovo, v kateri otrok obiskuje logopeda ter časom vključenosti otroka v logopedsko obravnavo. Oblikovali smo lastni anketni vprašalnik in ga poslali staršem otrok, ki obiskujejo logopeda v vrtcu ali zdravstvenem domu. Rezultati na vzorcu 85 staršev so pokazali, da imajo starši precej raznolika pričakovanja do logopedske obravnave. Nekateri sploh ne želijo biti prisotni na obravnavi, drugi starši bi obravnavo radi le opazovali, spet tretji pa si želijo, da jih logoped informira o možnih načinih pomoči otroku. Vsem staršem se zdi pomembno, da je logoped do njihovega otroka spoštljiv, prijazen, iskren ter da z njim vzpostavi pozitiven in sodelovalen odnos. Večina staršev pričakuje, da jih bo logoped aktivno poslušal in z njimi govoril na prilagojen način, z manj strokovno terminologijo. Z logopedom si želijo komunicirati predvsem osebno. Starši se zavedajo, da bo otrok hitreje napredoval, če bodo sodelovali z logopedom, vendar je vseeno nekaj staršev mnenja, da bo logoped sam odpravil govorno-jezikovne težave njihovega otroka. Nekateri starši pričakujejo, da njihov otrok ob koncu logopedskih obravnav ne bo imel več nobenih težav na govorno-jezikovnem področju, drugi pa pričakujejo, da lahko kakšne težave še vedno ostanejo tudi po koncu obravnav. Vsi starši pričakujejo, da jim bo logoped dal nasvete in vaje, ki jih bodo doma izvajali z otrokom. Pomembnejših razlik glede na različne neodvisne spremenljivke v pričakovanjih staršev nismo opazili.
Na temo sodelovanja med starši in logopedi v Sloveniji še ni bilo izvedeno veliko raziskav, zato je to področje še relativno slabo raziskano. Obstoječa raziskava nam tako omogoča osnovni uvid v to tematiko, hkrati pa odpira nova vprašanja in možnosti za raziskovanje.</dc:description><dc:publisher>T. Camloh</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-12-13 08:30:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>165908</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
