<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=165882"><dc:title>Določanje prisotnosti ekspanzije v genu RFC1 pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo</dc:title><dc:creator>Šušmelj,	Lara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kovanda,	Anja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Parkinsonova bolezen</dc:subject><dc:subject>CANVAS</dc:subject><dc:subject>PCR</dc:subject><dc:subject>TP-PCR</dc:subject><dc:subject>ekspanzije</dc:subject><dc:description>Parkinsonova bolezen (PB) je pogosta napredujoča nevrodegenerativna bolezen, za katero so značilni tremor v mirovanju, bradikinezija in mišično rigidnost, pa tudi nekatere nemotorične značilnosti. Sindrom cerebelarne ataksije, nevropatije in vestibularne arefleksije (CANVAS) je redkejša vrsta ataksije s poznim nastopom, ki ima nekatere simptome, ki se prekrivajo s Parkinsonovo boleznijo, kot so težave z gibanjem, težave z ravnotežjem ter težave z zaznavo. Pri Parkinsonovi bolezni lahko genetske vzroke določimo pri približno 10 % bolnikov, medtem ko je bil genetski vzrok za CANVAS ugotovljen pred nedavnim. Dokazano je bilo, da CANVAS povzročajo homozigotne patogene (AAGGG)n ekspanzije v genu RFC1. Patogena razširitev se od referenčnega alela (AAAAG)11 razlikuje po sekvenci in dolžini. Bolezen se razvije v primeru ekspanzij (AAGGG)exp ali (AAAGG)exp v velikem številu ponovitev (od 400 ponovitev) na obeh alelih. Leta 2022 so prvič ugotovili,  da so lahko patogene ekspanzije povezane s CANVAS prisotne tudi pri bolnikih s klinično diagnozo Parkinsonove bolezni. Ker je odstotek genetsko pojasnjene Parkinsonove bolezni nizek, CANVAS pa do nedavnega ni bila dobro poznana bolezen, obstaja možnost da so med bolniki z Parkinsonovo boleznijo tudi taki, ki imajo CANVAS, kar v Sloveniji do sedaj še ni bilo preverjeno. Naš cilj je bil določiti morebitno prisotnost za CANVAS značilnih patogenih ekspanzij v kohorti bolnikov s Parkinsonovo boleznijo. Testiranje smo izvedli z uporabo dvostopenjske fluorescenčne verižne reakcije s polimerazo (PCR), ki temelji na začetnem izključevanju dolgih ekspanzij v prvi stopnji, in na potrditvi patogene sekvence dolgih ekspanzij na drugi stopnji, z detekcijo s fragmentno analizo. V raziskavi smo v kohorti Parkinsonovih bolnikih našli dva s homozigotnimi patogenimi ekspanzijami v genu RFC1. Odstotek tovrstnih bolnikov je v Sloveniji podoben tistemu, ki ga poročajo v drugih evropskih državah</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-12-12 14:19:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>165882</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
