Profesionalni razvoj učiteljev v razvijanju kompetenc za oblikovanje spodbudnega učnega okoljaŽupec, Špela (Avtor) Valenčič Zuljan, Milena (Mentor) Osnovnošolsko učenje in poučevanjeOsnovnošolski učiteljispodbudno učno okoljerazredna klimaprofesionalni razvoj učiteljevmodeli in faze profesionalnega razvojadejavniki profesionalnega razvojakompetencestrokovno izpopolnjevanjeSpodbudno učno okolje v šoli oz. učilnici je ključnega pomena za uspešno učenje in razvoj učencev. Gre za okolje, ki spodbuja pozitivno učno klimo, kjer je prisoten občutek varnosti, sprejemanja, spoštovanja med učitelji in učenci ter učenci med seboj. Profesionalni razvoj učiteljev ima pomemben vpliv na oblikovanje spodbudnega učnega okolja. Kompetence in stopnja profesionalnega razvoja učiteljev sta ključni za uspešno vzpostavljanje spodbudnega učnega okolja. Profesionalni razvoj se začne z začetnim izobraževanjem in traja skozi celotno kariero, pri čemer je pomembno stalno učenje in rast. Zunanji in notranji dejavniki vplivajo na razvoj učiteljev, ki se morajo znati odzvati na dinamične in nepredvidljive razmere. V teoretičnem delu magistrskega dela obravnavamo različne modele profesionalnega razvoja učiteljev ter notranje in zunanje dejavnike, ki vplivajo na razvoj, poučevanje in oblikovanje spodbudnega učnega okolja. Posebno pozornost smo namenili učnim metodam, učnim oblikam in didaktičnim načelom ter kompetencam učiteljev za učinkovito vodenje razreda. Namen magistrskega dela je raziskati profesionalni razvoj učiteljev in kompetence, potrebne za oblikovanje spodbudnega učnega okolja. Razredna klima, vodenje razreda in kognitivno izzivalni pouk so ključni vidiki spodbudnega učnega okolja, ki vpliva na učenčevo fizično in psihološko počutje ter učni uspeh. Učitelji s prilagodljivostjo, empatičnostjo, inovativnostjo in ustvarjalnostjo vzpostavljajo pozitivno razredno klimo. Raziskave kažejo, da izkušenejši učitelji lažje ustvarjajo spodbudno učno okolje, medtem ko imajo učitelji začetniki več težav z disciplino in motivacijo učencev. Nas je zanimalo, če v praksi to res drži. V empiričnem delu smo s pomočjo polstrukturiranega intervjuva preučevali, kako učitelji razrednega pouka opredeljujejo spodbudno učno okolje, katere kompetence so potrebne, kako se pristopi razlikujejo glede na fazo profesionalnega razvoja, ter s katerimi ovirami se srečujejo v raziskavo vključeni učitelji in kaj jim je v podporo pri oblikovanju spodbudnega učnega okolja. Z empirično raziskavo smo ugotovili, da je pri intervjuvankah dojemanje spodbudnega učnega okolja povezano s fazami profesionalnega razvoja. Pristopi k ustvarjanju spodbudnega učnega okolja se razlikujejo glede na izkušnje učiteljev. Manj izkušeni učitelji se bolj osredotočajo na disciplino, bolj izkušeni učitelji pa na učenje in aktivnost učencev. Strukturiran pouk omogoča lažje delo in boljše vodenje razreda. Poudarja se pomen pozitivne klime, dobrega počutja, varnosti in sprejemanja, prilagajanja poučevanja individualnim potrebam in interesom učencev, kar povečuje motivacijo tako za učence, kakor tudi za učitelje. V raziskavo vključene učiteljice uporabljajo raznolike učne metode in učne oblike, prilagojene snovi učnim ciljem, učencem in prostoru. Kompetence učiteljev so ključne pri oblikovanju spodbudnega učnega okolja, pridobivajo pa jih z izobraževanji, samorefleskijo in timskim delom. Poudarjen je bil tudi pomen spoštljivih odnosov, sodelovalne dejavnosti, individualizacije, diferenciacije in vključevanja učencev v proces. Kljub izzivom, kot so pomanjkanje časa in pripomočkov, ter administrativnim obveznostim, se v raziskavo vključene učiteljice ocenjujejo kot uspešne pri pridobivanju kompetenc in oblikovanju spodbudnega učnega okolja. Ugotovili smo, da so teoretične trditve potrjene tudi v praksi. Ugotovitve so prispevale k boljšemu razumevanju vpliva profesionalnega razvoja učiteljev na oblikovanje spodbudnega učnega okolja.Š. Župec20242024-12-12 13:17:16Magistrsko delo/naloga165871sl