Zasnova delovnega prostora po načelih univerzalnega oblikovanjaKovačič, Sara (Avtor) Dovjak, Mateja (Mentor) Plemelj Mohorič, Alenka (Komentor) Fink, Rok (Recenzent) magistrska delasanitarno inženirstvouniverzalno oblikovanjeuniverzalna graditevdelovno okoljefunkcionalno ovirane osebezdrava aktivna pisarnaUvod: Univerzalno oblikovanje je koncept v arhitekturi, katerega glavni cilj je oblikovanje predmetov, prostorov in okolja na način, ki omogoča prilagodljivost in čim širšo uporabo glede na potrebe uporabnikov. V delovnem okolju je to pomembno za zagotavljanje neomejene uporabe in dostopa vseh zaposlenih – tudi invalidov. V Sloveniji se je koncept delno uveljavil leta 2002 s sprejetjem zakonodaje na področju neoviranega dostopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb. Univerzalna graditev je postala zahteva v letu 2018 ob sprejetju novega zakona in pravilnika. Kljub zakonskim zahtevam in priporočilom področje univerzalnega oblikovanja še ni popolnoma zaživelo v procesu graditve stavb. Namen: Namen magistrskega dela je bil na izbranem poslovno-industrijskem objektu v Sloveniji oceniti vidike univerzalne graditve v vseh fazah graditve (projektiranje, graditev, uporaba) ter napisati priporočila za optimizacijo objekta za doseganje čim večje dostopnosti s strani invalidov. Metode dela: Raziskovanje je temeljilo na teoretičnem delu, kjer smo pregledali ustrezno literaturo na področju univerzalnega oblikovanja, univerzalne graditve ter potreb in vključevanja funkcionalno oviranih oseb v delovno okolje. Sledil mu je empirični del, kjer smo s pomočjo metode šestih korakov izvedli analizo obstoječega objekta in ocenili njegovo ustreznost v vseh fazah graditve ter navedli priporočila za izboljšave (za objekt ter zdravo aktivno pisarno). Rezultati: Ugotovili smo, da dokumentacija objekta (projektna dokumentacija, gradbeno in uporabno dovoljenje) ustreza zakonodajnim zahtevam. Tudi sam objekt ustreza zakonodajnim okvirom, ne ustreza pa vsem priporočilom univerzalne graditve, predvsem na področju dimenzij, kontrastov ter oznak. Razprava in zaključek: Celoten objekt je izmed obravnavanih skupin funkcionalno oviranih najbolj primeren za gibalno ovirane. Osebe s slušnimi ali vidnimi pomanjkljivosti bi za nemoteno delo potrebovale nekaj prilagoditev, predvsem glede pohištva, oznak in zvočnega okolja. Pisarne so sodobne, vendar smo predlagali več prilagoditev za ustvarjanje zdrave aktivne pisarne, ki se navezujejo na specifične prilagoditve glede prostora (velikost, materiali, stikala, izvedba poda), kakovosti notranjega okolja (temperatura, kakovost zraka, svetloba, akustika, ambient) ter pisarniškega mesta (ergonomija, dobro počutje). Magistrsko delo vsebuje zakonodajne, teoretične in praktične vidike uporabe univerzalnega oblikovanja in lahko služi kot opora strokovnjakom, ki se ukvarjajo s tovrstnim področjem.[S. Kovačič]20242024-12-12 12:58:19Magistrsko delo/naloga165858sl