<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=165857"><dc:title>Učinkovitost fizioterapevtskih postopkov pri zdravljenju oseb z medialnim tibialnim stres sindromom - pregled literature</dc:title><dc:creator>Sotošek,	Robin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hlebš,	Sonja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ipavec,	Matej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vauhnik,	Renata	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>medialni tibialni stres sindrom</dc:subject><dc:subject>učinkovitost fizioterapevtskih postopkov</dc:subject><dc:subject>bolečina v predelu goleni</dc:subject><dc:description>Uvod: Medialni tibialni stres sindrom (MTSS) je preobremenitvena poškodba, ki najpogosteje nastane zaradi prekomerne obremenitve, predvsem pri športnikih oziroma atletih tekačih. Kaže se kot difuzna bolečina vzdolž zadnje notranje strani golenice z občasno prisotno oteklino na notranji strani goleni. Dejavniki tveganja so povečan kot navikularne kosti, povečan indeks telesne mase, povečana plantarna fleksija skočnega sklepa in povečana zunanja rotacija kolčnega sklepa. Za zdravljenje MTSS se uporabljajo različni fizioterapevtski postopki (FP). Namen: Namen diplomskega dela je bil na podlagi pregleda literature analizirati učinke FP pri osebah z medialnim tibialnim stres sindromom. Metode dela: Iskanje literature je potekalo v podatkovnih zbirkah PubMed in Pedro. Na podlagi vključitvenih in izključitvenih kriterijev smo izbrali raziskave za podrobnejšo analizo z uporabo naslednjih ključnih besed v angleškem jeziku: medial tibial stress syndrome, physiotherapy in stress syndrome, treatment of MTSS, shin pain, leg pain in athletes, MTSS causes. Rezultati: Na podlagi vključitvenih in izključitvenih kriterijev je bilo v pregled literature vključenih 5 raziskav. V štirih raziskavah so proučevali učinke udarnih globinskih valov (UGV) na zdravljenje oseb z MTSS, v eni pa učinke miofascialnega sproščanja (MS) na zmanjšanje bolečine pri osebah z MTSS, kjer so ugotovili statistično pomembno zmanjšanje bolečine po vizualni analogni lestvici (VAL) (iz 7 na 2.1) (p &lt; 0.001). Pri uporabi radialnih UGV je po treh intervencijah 76 % oseb preiskovalne skupine popolnoma okrevalo oziroma izboljšalo funkcijo v primerjavi s primerjalno skupino, kjer je do enakih rezultatov prišlo 37 % oseb. Razprava in zaključek: Rezultati pregleda kažejo na pozitivne učinke UGV, telesne vadbe (TV) in MS na zmanjšanje bolečine, povrnitev funkcije, izboljšanje kakovosti življenja in hitrejše okrevanje za vrnitev k športu. Ker so v večini raziskav uporabili tudi program TV, to ovira vrednotenje učinkov preiskovanih FP. Zaradi uporabe subjektivnih merilnih orodij, razlik v programih intervencij in razlik v vzorcih obstaja pomanjkanje dokazov o učinkovitosti izbranih FP pri zdravljenju oseb z MTSS. Zaradi pomanjkanja raziskav ostajajo dolgoročni učinki izbranih FP nejasni. Na izbranem področju bi bilo treba izvesti dodatne raziskave z večjim številom preiskovancev in z vključitvijo placebo skupine.</dc:description><dc:publisher>[R. Sotošek]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-12-12 12:58:09</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>165857</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
