Ovrednotenje izvajanja brezšivne skrbi v Splošni bolnišnici Murska Sobota v letu 2023Kegl, Tina (Avtor) Locatelli, Igor (Mentor) Kovačič, Alenka (Komentor) brezšivna skrbSplošna bolnišnica Murska Sobotausklajevanje zdravljenja z zdraviliosebna kartica zdravilizdaja zdravil ob odpustuPrehajanje bolnikov med različnimi ravnmi zdravstvenega varstva predstavlja veliko tveganje za varnost pri zdravljenju z zdravili, saj pri tem pogosto prihaja do odklonov. Z uvedbo brezšivne skrbi v slovenski zdravstveni sistem smo pridobili sodobno lekarniško storitev, ki bistveno prispeva k zmanjšanju tovrstnega tveganja ter izboljšuje celotno oskrbo bolnikov, kar posledično povečuje varnost, kakovost in učinkovitost pri zdravljenju z zdravili. K zagotavljanju neprekinjene preskrbe bolnikov z zdravili ter farmacevtski obravnavi pri prehajanju med različnimi ravnmi zdravstvenega varstva so takoj po 1. januarju 2023, ko je brezšivna skrb postala zakonsko obvezna v bolnišnicah, pristopile številne slovenske bolnišnice, vključno s Splošno bolnišnico Murska Sobota. Namen te raziskave je bil ovrednotiti izvajanje brezšivne skrbi v Splošni bolnišnici Murska Sobota in s tem pridobiti vpogled v njeno opravljanje ter hkrati dokazati potrebo po njenem izvajanju in nadaljnjem razvoju. Analizirali smo posamezne storitve v sklopu brezšivne skrbi ob sprejemu in odpustu iz bolnišnice ter nadaljevanje brezšivne skrbi na primarni ravni zdravstvenega varstva. Izvedli smo retrospektivno raziskavo, v katero smo vključili vse odrasle bolnike, hospitalizirane po različnih oddelkih bolnišnice, pri katerih je bila med januarjem in avgustom 2023 opravljena storitev brezšivne skrbi. Pregledali smo medicinsko dokumentacijo, povezano z bolnišnično obravnavo, pri kateri je bila izvedena prva storitev brezšivne skrbi, vključno z odpustnim pismom, farmakoterapijskim poročilom v sklopu brezšivne skrbi, osebno kartico zdravil ter izpisom dvigov zdravil iz bolnikove kartice zdravstvenega zavarovanja. Med 1. 1. 2023 in 31. 8. 2023 je bila storitev brezšivne skrbi opravljena pri 1251 bolnikih, pri katerih je bilo opravljenih skupno 1325 storitev. Izvajali so jo v glavnem na ortopedskem, internem, kirurškem in infekcijskem oddelku, pri čemer so največ storitev opravili na ortopedskem oddelku (34,1 %). Zaradi pomanjkanja bolnišničnih farmacevtov so v Splošni bolnišnici Murska Sobota bili primorani storitev opravljati prednostno, pri bolnikih, ki so imeli od nje največjo korist. Tako so storitev v 98,9 % opravili pri prednostnih skupinah bolnikov. Pomanjkanje kadra je bistveno omejilo obseg storitve, saj so storitev izvedli le pri 14,7 % hospitaliziranih bolnikov. Največji delež bolnikov je bil obravnavan na ortopedskem oddelku (46,6 %). Skladno z Uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2023, ki je omejevala izvajanje brezšivne skrbi na bolnike, hospitalizirane vsaj 48 ur, so storitev izvajali pri bolnikih, pri katerih je bilo predvideno, da bodo v bolnišnici ostali vsaj 48 ur. Posledično so večino storitev (99,1 %) opravili pri bolnikih, katerih hospitalizacija je trajala 48 ur ali več. Odprava pogoja glede trajanja hospitalizacije bi vsem bolnikom omogočila enak dostop do storitev brezšivne skrbi. Pri izdaji zdravil ob odpustu so se bolnišnični farmacevti soočali z omejitvijo glede izdane količine zdravil – v skladu s predpisi so lahko izdali največ eno škatlico posameznega novo uvedenega zdravila. Vsaj eno zdravilo so izdali pri 28,2 % bolnikov, pri čemer so bili najpogosteje izdani analgetiki (70,2 %). Velik delež bolnikov (75,1 %) je moral po odpustu zdravila dvigniti v zunanji lekarni, kar nakazuje potrebo po izdaji celotne količine predpisanih novo uvedenih zdravil, še posebej časovno kritičnih, že v bolnišnici. Neskladja v terapiji, ki lahko vodijo do težav, povezanih z zdravili, številne spremembe v terapiji med hospitalizacijo, ki povečujejo tveganje za nenamerna neskladja in prinašajo številne nove informacije, ter velik delež bolnikov s predpisanimi časovno kritičnimi zdravili ob odpustu, kjer ne sme priti do prekinitve v zdravljenju, so ključni dejavniki, ki kažejo na potrebo po izvajanju storitev brezšivne skrbi. Velik delež bolnikov (82,2 %) s spremenjeno terapijo v kratkem obdobju po odpustu, pri katerih je potrebna posodobitev osebne kartice zdravil, pa kaže na potrebo po nadaljevanju brezšivne skrbi na primarni ravni zdravstvenega varstva. Brezšivna skrb ima velik in edinstven pomen pri zagotavljanju varnega in kakovostnega zdravljenja bolnikov, ne le na bolnišnični ravni zdravstvenega varstva, temveč tudi na ravni zunanjih lekarn. Kljub temu, da je Splošna bolnišnica Murska Sobota na tem področju med vodilnimi bolnišnicami v Sloveniji, je še veliko prostora za izboljšave. Ključen korak pri tem bi bila odprava omenjenih omejitev pri vključevanju bolnikov v storitev brezšivne skrbi in izdaji zdravil ob odpustu iz bolnišnice.20242024-12-06 08:45:12Magistrsko delo/naloga165416sl