Simetrija mišične zmogljivosti in funkcije spodnjih udov pri mladih košarkarjih in košarkaricahUrbančič, Špela (Avtor) Tomc Žargi, Tina (Mentor) Kacin, Alan (Recenzent) magistrska delafizioterapijasimetrija spodnjih udovkošarkaizokinetično testiranjetestiranje v funkcijiY test ravnotežjaenonožni vertikalni skok z nasprotnim gibanjemUvod: Asimetrija mišične zmogljivosti in funkcije spodnjih udov, ki presega 10 %, predstavlja pomemben dejavnik tveganja za poškodbe kolenskega sklepa, ki spada med najpogosteje poškodovane sklepe pri košarkarjih. Za vrednotenje simetrije se najpogosteje uporabljajo izokinetično testiranje in športno specifični funkcijski testi. Namen: Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšen je indeks simetrije spodnjih udov mladih košarkarjev in košarkaric in tako ugotoviti potrebo po razvoju preventivnih programov in uvajanju teh programov v trenažni proces. Metode dela: V raziskavi je sodelovalo 43 košarkarjev in košarkaric, starih med 13 in 20 let, ki v preteklosti niso bili odsotni iz trenažnega procesa več kot šest mesecev zaradi poškodbe. Protokol testiranja je zajemal izokinetično testiranje koncentrične jakosti fleksorjev in ekstenzorjev kolena pri kotnih hitrostih 60°/s, 180°/s in 240°/s, Y test ravnotežja in enonožni vertikalni skok z nasprotnim gibanjem (SCMJ). Pri izokinetičnem testiranju smo primerjali največji navor, opravljeno delo in povprečno moč fleksorjev in ekstenzorjev ter razmerja teh parametrov med fleksorji in ekstenzorji, pri Y testu smo izmerili normalizirane razdalje v posameznih smereh in skupni rezultat, pri SCMJ smo preučili višino skoka, največjo silo/telesno težo, povprečno proizvedeno moč in hitrost razvoja sile. Za normalno porazdeljene spremenljivke smo izvedli t-test za primerjavo povprečij med spoloma, za nenormalno porazdeljene spremenljivke pa neparametrični test za primerjavo vzorcev. S statističnim testom ?2 smo preverili, ali se delež preiskovancev z asimetrijo > 10 % razlikuje glede na spol, pri izokinetičnem testiranju pa tudi glede na kotno hitrost pri posameznem spolu. Rezultati: Povprečen indeks asimetrije je klinično pomembno povečan pri 13 od 35-ih merjenih parametrih pri košarkarjih in pri 9-ih parametrih pri košarkaricah. Statistično pomembne razlike merjenih parametrov med spoloma smo ugotovili samo pri parametru povprečno proizvedene moči pri SCMJ. Pri večini parametrov je delež preiskovancev s kritično povečano asimetrijo večji od 20 % preiskovancev ločeno po spolih. Razprava in zaključek: Kljub temu, da so izmerjene asimetrije pod klinično pomembno mejo, pa je delež le teh znotraj populacije relativno visok, zato bi bilo potrebno uvesti preventivna testiranja med mladimi športniki in preventivne programe z namenom zmanjševanja pojavnosti poškodb.[Š. Urbančič]20242024-12-05 08:57:40Magistrsko delo/naloga165394sl