Vgrajeni sistem za razpoznavanje šarenice pri uporabi nadzora dostopa v pametnem mestuZadnik, Damjan (Avtor) Žemva, Andrej (Mentor) nadzor dostoparazpoznavanje šarenicemerila za oceno kakovostiDoktorska disertacija predstavlja delo na razvojno-raziskovalnem področju vgrajenih sistemov za razpoznavanje šarenice pri uporabi nadzora dostopa v pametnem mestu. Zaradi biometričnih značilnosti očesne šarenice uvrščamo sisteme za nadzor dostopa, ki temeljijo na digitalni obdelavi slike očesne šarenice, med najzanesljivejše in točne tovrstne sisteme. Razvit je bil prototip naprave za nadzor dostopa na osnovi razpoznavanja šarenice, na katerem je bil implementiran algoritem zajemanja ostre slike očesa. Naprava samodejno zazna in osvetli oko uporabnika ter zajame ostro sliko očesa, ko se le-ta z očesom postavi pred središče kamere na razdaljo približno 10 cm. Izdelek je v obliki tulca dimenzij le 40 mm × 40 mm × 40 mm, zato ga bo možno, po implementaciji še ostalih faz razpoznavanja šarenice, razmeroma preprosto vgraditi v elektronska vrata pametnih mest prihodnosti. Pri razvoju naprave je bil uporabljen V-model razvoja, katerega izhodišče so bile specifikacije zahtev, ki so bile pripravljene na osnovi podrobnega pregleda stanja na širšem znanstvenem področju razpoznavanja očesne šarenice in na ožjem znanstvenem področju implementacije sistema za razpoznavanje šarenice na vgrajenem sistemu. Izhodišče za specifikacije zahtev je bil tudi pregled stanja na trgu naprav za nadzor dostopa na osnovi razpoznavanja šarenice. Pred začetkom razvoja je bila narejena funkcionalna specifikacija sistema s pripadajočo analizo tveganja, ki ji je sledila specifikacija arhitekture sistema. V nadaljevanju je nato predstavljena razvita aparaturna oprema, ki ji sledi opis algoritma za zajemanje ostre slike očesa. Algoritem temelji na osvetlitvi očesa z vidno in infrardečo svetlobo ter digitalni obdelavi pik barvnega slikovnega tipala brez infrardečega filtra v realnem času. Pri razpoznavanju šarenice je zmogljivost sistema zelo odvisna od kakovosti zajete slike očesa. Zato smo opravili raziskavo, katere cilj je bil določiti zmogljivost razvite naprave v fazi zajemanja ostre slike očesa. Zajeli smo 100 slik očes 50-ih prostovoljcev in na osnovi predlaganih meril za oceno kakovosti zajetih slik določili zmogljivost podsistema za zajemanje ostre slike očesa. Povprečen čas zajemanja slike je znašal 1,65 s, pri čemer je 61 % zajetih vzorcev ustrezalo predlaganim merilom ustrezne kakovosti zajete slike očesa (FTE = 39 %).20242024-12-04 12:45:02Doktorsko delo/naloga165372sl