<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=165299"><dc:title>Primerjava uporabe vmesnikov Arduino in Vernier pri praktičnem pouku biologije na srednjih šolah in gimnazijah</dc:title><dc:creator>Rojs,	Žiga	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Belušič,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>IKT</dc:subject><dc:subject>Arduino</dc:subject><dc:subject>Vernier</dc:subject><dc:subject>digitalizacija</dc:subject><dc:description>Informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT) se v šolah uporabljajo v vseh panogah,
vendar pa se uporaba razlikuje med šolami, programi in izvajalci. S poskusi na srednjih
šolah smo preverili učinkovitost uporabe dveh najpogostejših računalniških vmesnikov
za pouk naravoslovja in tehnike, Vernier in Arduino. V poskusu smo vmesnika uporabili
za dokazovanje CO2 v izdihanem zraku. Udeležence, 99 dijakov iz treh srednjih šol, smo
razdelili v skupine in poskus opravili v treh različicah; z uporabo Vernierja, z uporabo
Arduina in z uporabo apnice oz. brez uporabe IKT. Po tem, ko so je posamezna skupina
opravila vse poskuse, so njeni člani izpolnili vprašalnik, s katerim smo pridobili
podatke, kot so priljubljenost in všečnost posameznega poskusa, predhodne izkušnje,
razpoložljivost IKT naprav pri pouku. Učinkovitost uporabe posameznega načina
izvedbe smo opredelili kot povprečje vrednosti kategorij cena, preprostost uporabe,
količine potrebnega dela, zanimivost in všečnost. Ugotovili smo, da je v direktni
primerjavi med uporabo dveh vmesnikov Arduino bolj učinkovit od Vernierja. V
primerjavi z poskusom brez IKT, pa je bil najbolj učinkovit poskus z apnico. Dijaki so
večinoma odgovorili, da se jim zdi povezava med programiranjem ter biologijo
smiselna, a so hkrati odgovorili, da se zaradi uporabe vmesnikov pri vaji niso bolj
udejstvovali kot običajno. Dosedanji izsledki raziskav glede primerjave uporabe IKT ali
neposredne izkušnje so nasprotujoči. Na razlike vplivajo način uporabe IKT,
demografska sestava učencev, predmet raziskovanja. Za boljše razumevanje razlik bo
potrebno opraviti še dodatne raziskave.</dc:description><dc:publisher>[Ž. Rojs]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-11-30 07:15:14</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>165299</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
