<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=165283"><dc:title>Računalniško generirano okolje in vizualni učinki v video produkciji</dc:title><dc:creator>Gričar,	Teja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gabrijelčič Tomc,	Helena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Filmska produkcija</dc:subject><dc:subject>računalniško generirano okolje</dc:subject><dc:subject>3D modeliranje</dc:subject><dc:subject>barvni ključ</dc:subject><dc:subject>vizualni učinki</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo raziskuje razvoj filmske industrije in uporabo računalniško generiranih slik ter vizualnih učinkov. V teoretičnem delu smo predstavili zgodovino snemanja gibljivih slik, ki sega od prvih fotografskih tehnik in naprav, kot je fenakistoskop, do izumov bratov Lumiere in Méliesa. Mélies je pomemben zaradi svojih pionirskih tehnik posebnih učinkov, kot so stop trik in večkratna osvetlitev, ki so bili uporabljeni v njegovem slavnem filmu Pot na Luno.
Posebni učinki so se razvijali od mehanskih, kot so miniature in animatronike, ki so se uporabljali v filmih, kot je Jurski park, do sodobnih digitalnih vizualnih učinkov, kot so računalniško generirane slike. Sodobna tehnologija omogoča ustvarjanje realističnih prizorov in bitij, kar je revolucionaliziralo filmsko industrijo. V tem kontekstu smo v magistrskem delu preučevali uporabo računalniško generiranih slik in drugih vizualnih učinkov, ki so bili vključeni v eksperimentalnem delu magistrskega dela.
Eksperimentalni del je osredotočen na produkcijo kratkega videa, ki združuje snemanje z uporabo zelenega zaslona in računalniško generirano fantazijsko okolje. V predprodukcijo smo vključili načrtovanje, oblikovanje zgodborisa ter priprave na snemanje. V produkciji smo posneli prizore z glavnim likom in v Blenderju izdelan 3D model okolja, medtem ko smo v postprodukciji izvedli barvno korekcijo, integracijo računalniško generiranih slik in sestavljanje posnetkov v celoto.
Rezultati so pokazali uspešno integracijo vizualnih učinkov, kljub tehničnim izzivom, kot so težave z osvetlitvijo in z barvnimi prostori med prenašanjem posnetkov iz enega programa v drugega. Predlagali smo nadaljnje izboljšave v dinamiki posnetkov in osvetlitvi za prihodnje projekte. Magistrsko delo prispeva k raziskovanju napredka tehnologije vizualnih učinkov v filmski produkciji in njenih potencialov.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-11-29 09:00:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>165283</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
