<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=165273"><dc:title>Ravnotežje, hoja in odzivi na motnje med hojo pri zdravih (starejših) odraslih in pacientih s sladkorno boleznijo</dc:title><dc:creator>Hočevar,	Jana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Puh,	Urška	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Olenšek,	Andrej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vauhnik,	Renata	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>ravnotežje</dc:subject><dc:subject>odzivi na motnje</dc:subject><dc:subject>zdravi</dc:subject><dc:subject>starejši odrasli</dc:subject><dc:subject>sladkorna bolezen</dc:subject><dc:description>Uvod: Na slabše reakcije nadzora drže lahko vpliva upad funkcije somatosenzoričnega sistema zaradi staranja ali sladkorne bolezni. Manj učinkovito reaktivno ravnotežje vpliva na povečano tveganje za padce, ki predstavljajo velik problem pri starejših in pacientih. Namen: Želeli smo ugotoviti razlike v ravnotežju, hoji in odzivih na motnje med hojo pri zdravih odraslih in zdravih starejših odraslih ter med zdravimi in pacienti s sladkorno boleznijo. Metode: Vključili smo 19 zdravih preiskovancev starih 50–70 let in štiri preiskovance s sladkorno boleznijo z odsotnim občutkom za lahen dotik na stopalih. Izvedli smo testiranje občutka za dotik na stopalih z monofilamenti, meritve statičnega in dinamičnega ravnotežja (stabilometrija, meje stabilnosti, krajša različica testa za oceno sistemov, udeleženih pri uravnavanju ravnotežja), hitrosti hoje ter odzivov na motnje v medio-lateralni smeri med hojo po tekočem traku s hitrostjo 1 m/s in 0,4 m/s. Rezultati: Skupina 60–69 let je imela v primerjavi s skupino 50–50 let statistično značilno večjo le površino elipse pri stabilometriji (trda podlaga, zaprte oči). Med skupinama so bile razlike zgolj pri odzivih na motnje v lateralni smeri med hojo s hitrostjo 0,4 m/s. Delež odziva stabilizacija je bil pogostejši v skupini 60–69 let, delež odziva poskok pa v skupini 50–59 let. Dominantnost spodnjega uda v opori ni bila povezana z odzivom na motnjo. Le pacienta z nevropatijo sta imela slabše statično in dinamično ravnotežje ter nižjo hitrost sproščene in hitre hoje v primerjavi z zdravimi preiskovanci. Za razliko od zdravih je bila pri obeh pacientih (brez nevropatije) pri odzivih na motnje med hojo s hitrostjo 0,4 m/s prisotna le reakcija koraka (vmesni dostop, križni korak). Zaključek: Skladno s predhodnimi raziskavami naši rezultati kažejo na slabše ravnotežje, nižjo hitrost hoje in drugačne odzive na motnje v lateralni smeri med hojo s hitrostjo 0,4 m/s pri skupini 60–69 let v primerjavi s skupino 50–59 let in pri pacientih s sladkorno boleznijo v primerjavi z zdravimi. V prihodnje svetujemo raziskave na večjem vzorcu in zmanjšanje pristranskosti pri odčitavanju odzivov na motnje med hojo.</dc:description><dc:publisher>[J. Jereb]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-11-29 07:45:34</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>165273</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
