Ocena ekološke zmote v geografski analizi povezanosti socialno-ekonomskega primanjkljaja z incidenco rakaLokar, Katarina (Avtor) Zadnik, Vesna (Mentor) Ferligoj, Anuška (Komentor) Ekološka zmotaEvropski indeks primanjkljajaEvropski indeks primanjkljaja na individualni ravnikrivulje ROCanaliza ujemanjasocialno-ekonomski položajincidenca rakavečnivojska analizaUvod Raziskovanje zdravja na ekološki ravni je pomembno, čeprav ga spremljajo številne kritike, ki so povezane predvsem s prenosom rezultatov z agregirane ravni na raven posameznika in s tem povezano ekološko zmoto. Kazalniki primanjkljaja na ravni izbranih prostorskih enot se kljub nekaterim omejitvam pogosto uporabljajo za merjenje in spremljanje neenakosti v zdravju, predvsem zaradi pomanjkljivih podatkov o socialno-ekonomskem položaju na ravni posameznika v administrativnih zbirkah podatkov. Tudi če so podatki o posameznikih na voljo, je dostop do njih zaradi varovanja zasebnosti običajno problematičen in časovno zamuden. Namen predstavljene raziskave je bil (1) ovrednotiti stopnjo ekološke zmote pri uporabi agregiranih kazalnikov primanjkljaja na rutinsko zbranih populacijskih podatkih, (2) oceniti ujemanje merjenja socialno-ekonomskega primanjkljaja v slovenski populaciji z individualnim ali agregiranim kazalnikom primanjkljaja ter (3) v geografski analizi povezanosti socialno-ekonomskega primanjkljaja z incidenco raka ugotoviti, ali je pri proučevanju socialno-ekonomskih neenakosti v zdravju agregiran kazalnik primanjkljaja lahko ustrezno nadomestilo za individualni kazalnik primanjkljaja. Metode Izvedena raziskava temelji na rutinsko zbranih podatkih. Uporabljeni so bili podatki iz treh virov: iz zbirke Življenjski pogoji (EU-SILC) in iz Popisa prebivalstva (Popis) za leto 2011 pri Statističnem uradu Republike Slovenije in iz zbirke populacijskega Registra raka Republike Slovenije (RRS) podatki o vseh prvih primerih raka ugotovljenih pri starosti 16 let ali več v obdobju 2011–¬2013 v Sloveniji. Kot referenčna populacija je bila uporabljena populacija iz Popisa za leto 2011. Za namen te študije je bil uporabljen Evropski indeks primanjkljaja (European Deprivation Index – EDI), ki temelji na Townsendovem konceptu relativnega primanjkljaja. Slovenska različica EDI (SI-EDI) na agregirani ravni (SI-EDI-A) je bila izračunana za različne geografske ravni z uporabo podatkov EU-SILC in Popisa. SI-EDI je bil izračunan tudi na ravni posameznika (SI-EDI-I) s pristopom, ki predstavlja metodološko novost. Stopnja ekološke zmote je bila ocenjena s krivuljami ROC ter z izračunom površine pod krivuljo (AUC). Analiza ujemanja med metodama merjenja primanjkljaja SI-EDI-I in SI-EDI-A je bila narejena z dvema grafičnima metodama (Bland-Altmanova metoda in gorski diagram) in formalnim testiranjem (Linov koeficient skladnostne korelacije–CCC). Analiza povezanosti socialno-ekonomskega položaja s tveganjem za nastanek raka je bila izvedena z uporabo podatkov RRS. Relativno tveganje raka (RR) je bilo izračunano za 17 lokacij raka. Analiza je bila opravljena za vsako raven posebej, za SI-EDI-I in SI-EDI-A. Za individualno raven je bil uporabljen Poissonov regresijski model, za agregirano raven (na ravni volišč) pa hierarhični konvolucijski Bayesov model (BYM model). Za primerjavo vpliva socialno-ekonomskega položaja na incidenco raka hkrati na individualni in agregirani ravni je bil uporabljen generaliziran večnivojski model za celoštevilsko odzivno spremenljivko z eno pojasnjevalno spremenljivko na mikro nivoju (SI-EDI-I) in eno pojasnjevalno spremenljivko na makro nivoju (SI-EDI-A za volišča). Rezultati SI-EDI-A za leto 2011 je bil izračunan za pet prostorskih enot na različnih ravneh: volišča, naselja, občine, upravne enote in statistične regije. V okviru raziskave je bil razvit in izračun SI-EDI-I, ki je imel ključno vlogo pri ovrednotenju ekološke zmote. Ocena ekološke zmote je pokazala, da nobeden od petih agregiranih kazalnikov primanjkljaja ni bil izrazito boljši, vendar se je SI-EDI-A na ravni volišč izkazal bolje od drugih. Grafična analiza stopnje ujemanja med metodama merjenja SI-EDI-I in SI-EDI-A z Bland-Altmanovim in gorskim diagramom je pokazala neskladje med metodama. Ravno tako tudi izračun CCC. V analizo povezanosti socialno-ekonomskega primanjkljaja z incidenco raka je bilo vključenih 1.739.865 oseb, starih 16 let in več, ter 27.331 primerov raka. Rezultati so pokazali, da nižji socialno-ekonomski položaj prinaša večje tveganje za nastanek rakov glave in vratu, požiralnika ter pljuč, medtem ko je pri premožnejšem prebivalstvu večje tveganje za nastanek raka prostate in malignega melanoma kože. Te ugotovitve so konsistentne pri individualnem in agregiranem kazalniku primanjkljaja. Primerjava rezultatov RR na individualni (Poissonova regresija) in agregirani ravni (BYM model) je pokazala ujemanje pri štirinajstih od sedemnajstih lokacij raka. Pri primerjavi rezultatov RR za SI-EDI-I iz Poissonove regresije in večnivojske analize se je ujemalo petnajst od sedemnajstih lokacij raka, pri primerjavi rezultatov RR za SI-EDI-A med BYM modelom in večnivojsko analizo pa se je ujemalo vseh sedemnajst lokacij raka. Zaključki Raziskava je jasno pokazala, da se ekološki zmoti ne moremo izogniti, vendar je ta najmanjša, kadar se v analizi uporablja najmanjše možne geografske enote. Pri analizi povezanosti socialno-ekonomskega položaja z incidenco raka v slovenski populaciji na agregiranih podatkih, ekološka zmota in neskladnost metod merjenja primanjkljaja nista bistveno vplivali na končne ugotovitve. Primerjava rezultatov RR za SI-EDI-I in SI-EDI-A je pokazala zadostno ujemanje. Čeprav povezanost incidence raka s socialno-ekonomskim primanjkljajem na individualni in agregirani ravni ni bila enaka za vse lokacije raka, so bili rezultati podobni pri večini vrst raka. Raziskava je potrdila tudi ugotovitve predhodnih raziskav, in sicer da so v slovenski populaciji določene vrste raka pogostejše pri prebivalcih z nižjim socialno-ekonomskim položajem, in druge, ki so pogostejše pri premožnejšem sloju prebivalstva. Ne glede na vrsto uporabljenega kazalnika primanjkljaja (agregiranega ali individualnega) so ugotovitve pokazale precejšnjo stopnjo skladnosti med različnimi uporabljenimi metodami analize. Zato je možno SI-EDI-I pri raziskovanju povezanosti socialno-ekonomskega položaja z incidenco raka v slovenski populaciji nadomestiti s SI-EDI-A na ravni volišč. Vendar pa se morajo raziskovalci zavedati možnosti ekološke zmote in to upoštevati pri interpretaciji rezultatov.20242024-11-28 07:15:15Doktorsko delo/naloga165241sl