Pogostost in napovedni dejavniki anksioznosti pri bolnikih na elektivni invazivni kardiološki diagnostikiKokalj Palandačić, Anja (Avtor) Lainščak, Mitja (Mentor) anksioznostsoočanje s stresomosebnostne lastnostidepresijakoronarna angiografijaIzhodišče: Pogostost anksioznih motenj pri koronarni bolezni je približno 15 %, medtem ko glede na raziskave 24–72 % bolnikov na elektivni invazivni kardiološki diagnostiki občuti klinično pomembno anksioznost. Anksioznost je negativno povezana s sodelovanjem pri zdravljenju in rehabilitaciji. Namen naše raziskave je bil opredeliti napovedne dejavnike za boljše prepoznavanje anksioznosti pri bolnikih, vabljenih na elektivno invazivno kardiološko diagnostiko, in identificirati fenotip bolnikov, ki bi pred in/ali po posegu potrebovali farmakološko ali nefarmakološko pomoč za obvladovanje anksioznosti. Določili smo tudi psihometrične lastnosti prevedenemu vprašalniku Lestvica depresivnosti za srčne bolnike. Metode: V prospektivno presečno raziskavo smo vključili 393 bolnikov, vabljenih na elektivno invazivno kardiološko diagnostiko. Ta je bila izvedena na Kardiološkem oddelku Splošne bolnišnice Celje. Pri bolnikih smo merili psihološke parametre s samoocenjevalnimi vprašalniki (anksioznost s Spielbergerjevim vprašalnikom anksioznosti, osebnostne poteze z vprašalnikom Velikih pet, soočanje s stresom z Vprašalnikom soočanja s stresom ter depresivno simptomatiko z Lestvico depresivnosti za srčne bolnike in Lestvico depresivnosti). Podatke smo zbrali v časovnem razponu šestih tednov od bolnikove vključitve v raziskavo, in sicer v štirih časovnih točkah: (1) 14 dni pred posegom, (2) na dan sprejetja v bolnišnico približno 2–4 ure pred izvedbo posega, (3) 24 ur po posegu, a pred odpustom in (4) 4 tedne po odpustu. 272 bolnikov je ustrezalo vključitvenim kriterijem za določitev psihometričnih lastnosti na Lestvici depresivnosti za srčne bolnike, medtem ko smo za analizo anksioznosti vključili 259 nedepresivnih bolnikov. Rezultati: Med 259 nedepresivnimi bolniki (mediana starost 65 let, 32 % žensk) je bilo 91 bolnikov klinično pomembno anksioznih (prevalenca anksioznosti 35 %). Anksioznost je bila višja pri bolnikih, ki so uporabljali strategije izogibanja ob soočanju s stresom (p < 0,001). Nižjo osebnostno anksioznost so izkazovali bolniki, ki niso (p = 0,073) ali so (p = 0,069) potrebovali perkutano koronarno intervenco. Situacijska anksioznost je bila glede na prvo časovno točko v vseh naslednjih časovnih točkah statistično značilno nižja, najnižja pa 24 ur po posegu (p < 0,001). Lestvica depresivnosti za srčne bolnike ima dobro notranjo skladnost (koeficient alfa = 0,92) in časovno stabilnost (ICC = 0,71). Z eksploratorno faktorsko analizo smo potrdili šest faktorjev, s katerimi smo pojasnili 61 % celotne variabilnosti. Sočasna veljavnost z Lestvico depresivnosti in Spielbergerjevim vprašalnikom situacijske anksioznosti je pokazala precejšnjo do močno povezanost. Zaključek: Prevalenca anksioznosti pri bolnikih, vabljenih na elektivno invazivno kardiološko diagnostiko, je višja kot v splošni populaciji. Bolniki s strategijami izogibanja ob soočanju s stresom in bolniki s hudo koronarno boleznijo, ki potrebujejo operacijo, so izkazovali mejno značilno višjo situacijsko anksioznost. Lestvica depresivnosti za srčne bolnike je zanesljiv in veljaven vprašalnik za merjenje depresivnosti pri slovenskih bolnikih z boleznijo srca. Uporabna klinična plat spoznanj te raziskave v prihodnosti predstavlja možnost uvedbe rednega presejanja za anksioznost pri bolnikih s sumom ali s potrjeno boleznijo srca. Pri bolnikih z zvišano anksioznostjo bi bilo smiselno psihološko in/ali farmakološko zdravljenje z namenom hitrejše in uspešnejše rehabilitacije.20242024-11-28 07:15:15Doktorsko delo/naloga165239sl