<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=165136"><dc:title>Izdelava standardov za potencialno uspešnost mladih teniških igralcev</dc:title><dc:creator>Bezjak,	Blaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Filipčič,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>tenis</dc:subject><dc:subject>potencialna uspešnost</dc:subject><dc:subject>mladostniki</dc:subject><dc:subject>gibalne sposobnosti</dc:subject><dc:description>Med analizo dostopnih virov s tega področja ni bilo zaslediti podobne študije. Razloga sta najbrž dva: 1) da ni veliko teniških zvez ali raziskovalnih inštitucij, ki bi imele takšno bazo podatkov (z vidika števila vključenih športnikov in časa spremljanja) in 2) večina teniških zvez nima v svoji bazi testiranj podatkov vseh najbolj uspešnih teniških igralcev in igralk.

Tenis vključuje zahtevne tehnične, taktične, kondicijske in psihološke prvine. Sestavljen je iz različnih vrst udarcev in gibanj, kar od igralca zahteva širok spekter fizičnih in mentalnih sposobnosti. Uspešnost v tenisu je pogojena z obvladovanjem številnih dejavnikov, kot so zdravstveno stanje, morfološke in gibalne razsežnosti, psihološke sposobnosti ter izkušnje igralca. Vodenje procesa treninga, ki vključuje načrtovanje, nadzor in ocenjevanje, je ključno za dolgoročni razvoj igralcev. Pomen testiranj in meritev v tenisu je izjemno velik, saj omogoča prilagajanje trenažnih programov posameznikovim potrebam in spremljanje njihovega napredka.

Namen raziskave je bil ugotoviti standarde za potencialno uspešnost mladih teniških igralcev, glede na starost, spol in uvrstitev na profesionalni teniški lestvici.. V raziskavo je bilo vključenih 22 mladih teniških igralk in 10 mladih teniških igralcev, ki so bili v času meritev stari med 11 in 14 let. S pomočjo rezultatov meritev zadnjih 30 let smo izračunali srednje vrednosti za rezultate testov gibalnih, funkcionalnih in morfoloških sposobnosti. 

Ključne ugotovitve magistrskega dela so, da se srednje vrednosti rezultatov med spoli razlikujejo. Fantje dosegajo boljše rezultate pri testih merjenja agilnosti ter eksplozivne moči, medtem ko dekleta dosegajo boljše rezultate pri testih gibljivosti. S starostjo se izboljšujejo vse gibalne sposobnosti, opazi se zgolj zmanjšana mobilnost ramenskega obroča. Najbolj zanimive so ugotovitve, na katerih področjih v mlajših letih izstopajo igralci in igralke, ki so kasneje imeli najvišje uvrstitve na profesionalni teniški lestvici. Fantje, ki so kasneje imeli najboljše uvrstitve, so imeli najboljše rezultate pri testih pahljača, poligon nazaj, štiriskok. Pri teh testih so imela najboljše rezultate tudi dekleta, ki so se uvrstila najvišje, s tem da so izstopala še pri rezultatih teka na 9x6 metrov, odbijanju žogice z loparjem, tapingu z roko, dvigovanju trupa, izpadnem koraku v stran, dolžini spodnje okončine, imela pa so tudi najnižjo kožno gubo trebuha.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-11-24 07:15:55</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>165136</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
