Delo in delovni pogoji reševalcev iz vodeLukman, Hana (Avtor) Šajber, Dorica (Mentor) reševalec iz vodedelovni pogojivarnostbazenska kopališčaNamen magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšni so pogoji dela reševalcev iz vode, v kolikšni meri odstopajo od zapisanega v pravilnikih, ter iz dobljenih podatkov sklepati, kakšna je dejanska varnost slovenskih bazenskih kopališč. Naši cilji so bili raziskati, katere primarne naloge opravljajo reševalci iz vode in na kakšen način zagotavljajo aktivno varnost kopalcev ter tudi kakšne dodatne naloge opravljajo reševalci iz vode v delovnem času in ali ob opravljanju teh nalog lahko nemoteno zagotavljajo aktivno varnost na bazenu. Poleg tega smo želeli ugotoviti, ali so mesta opazovanja za reševalce iz vode postavljena v skladu s pravilnikom, kako na kopališčih uporabljajo videonadzor ter v kolikšni meri so reševalci iz vode zadovoljni s trenutnim sistemom usposabljanja. Raziskavo smo izvedli s pomočjo nestandardiziranega anketnega vprašalnika v papirnati obliki, posamezne podatke smo nato prenesli v Excel tabele, nakar smo podatke šifrirali in analizirali v statističnem programu IBM SPSS Statistics (Statistical Package for the Social Sciences). Anketiranje smo izvajali pred praktičnimi preizkusi za obnovo licence reševalcev iz vode na bazenu Fakultete za šport v Ljubljani, na Olimpijskem bazenu Žusterna v Kopru in z osebnim pristopom do reševalcev iz vode na različnih slovenskih kopališčih. Rezultate smo pridobili med 22. 4. 2023 in 3. 10. 2023. Sodelovalo je 70 reševalcev iz vode, ki so zaposleni na bazenskih kopališčih v Sloveniji. Ugotovljeno je bilo, da je 59 % reševalcev že menjalo delodajalca, predvsem zaradi boljših delovnih pogojev in višje plače. Ugotovljeno je bilo tudi, da nekateri reševalci v poletnih mesecih presegajo dovoljeno število delovnih ur, kar lahko negativno vpliva na varnost kopalcev. Poleg tega reševalci pogosto opravljajo dodatne naloge, ki prav tako lahko zmanjšajo njihovo učinkovitost pri nadzoru. Ugotovljene so bile tudi posamezne nedoslednosti glede postavitve opazovalnih mest, zagotavljanja radijske ali telefonske zveze ter uporabe video nadzora. Ugotovljena pogosta uporaba osebnih telefonov in računalnikov med delom lahko prav tako predstavlja tveganje za varnost kopalcev. Reševalci so v večji meri zadovoljni s sistemom usposabljanja, vendar je polovica vprašanih predlagala spremembe pri usposabljanju iz prve pomoči.20242024-11-24 07:15:15Magistrsko delo/naloga165134sl