<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=165133"><dc:title>Vpliv foliarnega dodajanja biostimulanta na pridelek vrtne solate (Lactuca sativa), pridelane na golih in zastrtih tleh</dc:title><dc:creator>Zaletelj,	Matic	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kacjan Maršić,	Nina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>foliarno dodajanje</dc:subject><dc:subject>biostimulant</dc:subject><dc:subject>okoljski stres</dc:subject><dc:subject>pridelek</dc:subject><dc:subject>vrtna solata (Lactuca sativa)</dc:subject><dc:subject>gola tla</dc:subject><dc:subject>zastrta tla</dc:subject><dc:description>V diplomski raziskavi, ki je potekala od marca do junija 2022 na laboratorijskem polju Biotehniške fakultete, smo preizkušali učinek foliarnega nanosa biostimulanta na količino in kakovost pridelka solate (Lactuca sativa L.). V poskus smo vključili biostimulant Delfan Plus, ki je pripravljen na osnovi proteinskega hidrolizata, za testno rastlino pa smo vzeli rozetast tip krhkolistne solate sorte 'Tourbillon'. Vpliv biostimulanta smo ugotavljali pri pridelavi solate na zastrtih tleh s črno PE-zastirko in na golih tleh. Predvidevali smo, da bo imelo tretiranje z biostimulantom pred presajanjem in 4-krat med rastno dobo solate večji učinek na pridelek solate na golih tleh kot na zastrtih tleh. V poskusu smo tako imeli 4 obravnavanja: zastrta tla in gola tla; tretiranje z biostimulantom in brez tretiranja. Za posamezno obravnavanje smo imeli tri ponovitve. Meritve na rastlinah smo opravili v času tehnološke zrelosti rastlin, 17. 6. 2022, 57 dni po presaditvi rastlin na prosto. Izmerili smo maso cele rastline, maso tržnega dela rastline, višino in premer rozete, višino stebla (kocena) ter pripravili vzorce za sušenje in analizo vsebnosti nitrata. Rezultati so pokazali, da tretiranje rastlin solate z biostimulantom ni vplivalo na biomaso rastlin. Pridelek rastlin je bil večji (41 t/ha) pri pridelavi na zastrtih tleh glede na gola tla (29–33 t/ha), pri čemer tretiranje z biostimulantom ni imelo vpliva. Tudi na morfološke lastnosti rozet solate biostimulant ni imel vpliva. Ugotovili smo pozitiven vpliv tretiranja z biostimulantom na preživelost rastlin solate po presajanju. Na zastrtih tleh ni propadla nobena tretirana rastlina, na golih tleh pa 2,5 % tretiranih rastlin. Propad netretiranih rastlin je bil 7 % na zastrtih tleh in 8 % na golih tleh. Na vsebnost nitratov v rozetah solate tretiranje z biostimulantom ni imelo vpliva. Vsebnost nitratov je bila pri vseh obravnavanjih pod 150 mg NO3-/kg sveže mase.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-11-24 07:15:15</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>165133</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
