​Medsebojni vpliv mikrobiote človeka in aerobioma kraških jamTomazin, Rok (Avtor) Matos, Tadeja (Mentor) Mulec, Janez (Komentor) jamska aerobiologijabiokontaminacijaantropizacija jamkraške jamespeleoterapijaidentifikacija mikroorganizmovV disertaciji smo raziskovali antropogene vplive na populacije mikroorganizmov v zraku v slovenskih turističnih jamah in speleoterapevtski jami, s poudarkom na ekoloških posledicah jamskega turizma in speleoterapije. Aerosoli v jamah zagotavljajo vpogled v atmosferske razmere in spremembe, ki jih povzroča človek. Študija je vključevala vzorčenje zraka v Postojnski jami, Škocjanskih jamah in v Bolnišnični jami Sežana pred in po prisotnosti ljudi, da bi ocenili vpliv na mikrobne združbe v zraku. Uporabljene so bile metode, kot so gojenje na gojiščih, pretočna citometrija, detekcija ß-D-glukana in metagenomski pristop. Prisotnost ljudi (turistov in bolnikov) je v 91,7 % primerov povzročila povečanje koncentracije mikroorganizmov v zraku, medtem ko ravni ß-D-glukana in CO2 niso pokazale takšnega trenda in so bile bolj pod vplivom sezonskih variacij. V nobeni jami nismo zaznali primarno patogenih mikroorganizmov, zaznali smo le oportunistične vrste, kot so Aspergillus spp., Paecilomyces spp. in Alternaria spp. med glivami ter Staphylococcus spp. in Pseudomonas spp. med bakterijami. Študija je poudarila učinkovitost naravnega in umetnega prezračevanja pri zmanjševanju mikrobne obremenitve. MALDI-TOF MS je pokazal večjo natančnost pri identifikaciji mikrobov, zlasti na ravni rodu, v primerjavi s sistemom OmniLog ID in identificiral mikrobe, povezane s človekom, kot kazalce antropizacije jam. Prevladovali so prokariontski debla Actinomycetota, Bacillota in Pseudomonadota, kar so potrdile tako metode, ki temeljijo na kulturi, kot tudi metagenomski pristopi. Metagenomski pristop je razkril večjo vrstno raznolikost in zaznal približno 100-krat več taksonov kot konvencionalne metode, kar poudarja pomembnost uporabe več metod za celovito analizo. Kot zanesljive indikatorje antropizacije jam smo prepoznali: Micrococcus luteus, Kocuria rosea, Staphylococcus hominis, Staphylococcus capitis, Staphylococcus epidermidis, kompleks Streptococcus mitis in Moraxella spp. Metagenomski pristop je poleg omenjenih bakterijskih vrst v vzorcih zraka identificiral tudi bakterijo Cutibacterium acnes, ki predstavlja del stalne mikrobiote na koži ljudi in jo je težko vzgojiti v standardnih laboratorijskih pogojih.20242024-11-23 08:15:23Doktorsko delo/naloga165127sl