<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=165125"><dc:title>Povezava možganske aktivnosti, morfologije obraza ter psiholoških značilnosti otrok s shizo med 12. in 16. letom starosti</dc:title><dc:creator>Sajovic,	Jakob	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Drevenšek,	Martina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Drevenšek,	Gorazd	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Shiza</dc:subject><dc:subject>nevroznanost</dc:subject><dc:subject>psihologija</dc:subject><dc:subject>morfologija obraza in ustne votline</dc:subject><dc:subject>mladi</dc:subject><dc:subject>EEG</dc:subject><dc:subject>CHASQ</dc:subject><dc:subject>VMR-OM</dc:subject><dc:subject>VMTM</dc:subject><dc:subject>ABAS-3 SI</dc:subject><dc:subject>sprednje področje zgornjega zobnega loka</dc:subject><dc:subject>demografske značilnosti</dc:subject><dc:subject>prednja asimetrija alfa</dc:subject><dc:subject>vestnost</dc:subject><dc:subject>število manjkajočih zob</dc:subject><dc:description>Namen: Namen doktorske naloge je bil opredeliti povezavo med zadovoljstvom z videzom in osebnostjo, medosebnimi odnosi, morfološkimi značilnostmi obraza ter možgansko aktivnostjo pri otrocih s shizo.
Materiali in metode: Vključeno je bilo 69 otrok s shizo (35 dečkov, 29 deklic) med 12-16 leti (µ=14,400; SD=1,544). Podatki so bili zbrani s psihološkimi instrumenti (zadovoljstvo z videzom, osebnostne značilnosti, medosebne težave, prilagoditveno vedenje), elektroencefalografom (prednja asimetrija alfa), digitalnimi študijskimi modeli ustne votline in fotografij obraza (sagitalna stopnica, odmik središčnice zgornjega zobnega loka od simetrale obraza, število manjkajočih zob v sprednjem delu zgornjega zobnega loka in neskladje središčnic zobnih lokov) ter iz medicinske dokumentacije (demografski podatki). S tremi multivariatnimi linearnimi regresijskimi modeli je bilo preverjeno ali je manjše zadovoljstvo z videzom povezano z slabšim socialnim prilagoditvenim vedenjem, medosebnimi težavami in nevroticizmom (H1), večjo prednjo desno asimetrijo valovanja alfa (H2) in večjim številom manjkajočih zob, manjšo sagitalno stopnico in večjim zamikom središčnice in simetrale obraza (H3).
Rezultati: H1: Nobena od predvidenih spremenljivk (socialno prilagoditveno vedenje, medosebne težave, nevroticizem) ni pokazala statistično značilne povezave z zadovoljstvom z videzom (p=0,145; R^2=12,190%). H2: Prednja asimetrija alfa ni pokazala značilne povezave z zadovoljstvom z videzom (ß=193,060; p=0,114). H3: Število manjkajočih zob v sprednjem delu zgornjega zobnega loka je pokazalo značilno negativno povezavo z zadovoljstvom z videzom (pcelotni model=0,023; R^2=30,095%; ß=-13,846; p=0,017). Eksploratorne analize so razkrile, da je bila vestnost konsistentno povezana z zadovoljstvom z videzom v vseh modelih (pH1=0,009; pH2=0,013; pH3=0,007), asimetrija alfa samostojno povezana (p=0,00046) in da število manjkajočih zob ni bilo samostojno povezano z zadovoljstvom z videzom (p=0,093).
Zaključki: Zadovoljstvo z videzom pri otrokih s shizo je bilo mogoče argumentirano pojasniti le s sočasnim vključevanjem psiholoških in demografskih značilnosti ob upoštevanju možganske aktivnosti. Enostavne, enodimenzionalne razlage tega pojava so zato nezadostne.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-11-23 08:15:04</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>165125</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
