<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=165124"><dc:title>Okoljski dejavniki pri delovanju otroka s posebnimi potrebami - študija primera</dc:title><dc:creator>Rupar,	Taja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gričar,	Nevenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lebar,	Cecilija	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>šola</dc:subject><dc:subject>dom</dc:subject><dc:subject>prilagoditve</dc:subject><dc:subject>oviranost</dc:subject><dc:description>Uvod: Kljub določenim spremembam v družbi osebe s posebnimi potrebami še vedno niso sprejete brez zadržkov. Glavni dejavnik, ki vpliva na vključevanje posameznikov v družbo, je okolje, ki obdaja vse okoli nas. Posebej velik vpliv pa ima na kakovost življenja otrok s posebnimi potrebami, saj so dejavniki okolja lahko ovira, podpora ali oboje pri njihovem vključevanju in delovanju. Okolje je razdeljeno na več področij, med katerimi sta najbolj znana fizično in socialno okolje. Poleg teh dveh pa je pomembno tudi okupacijsko okolje, ki ga opisuje delovnoterapevtski model MOHO. Namen: Želeli smo prikazati primer otroka s posebnimi potrebami in različne okoljske dejavnike, ki delujejo nanj. Podrobneje smo želeli spoznati vplive okolja na otrokov razvoj, njegove vsakodnevne dejavnosti, vedenje, čustvovanje in sodelovanje v družbi. Metode: Izvedli smo kvalitativno singularno študijo primera, in sicer otroka s hudo intelektualno motnjo. Podatke smo zbirali s polstrukturiranimi intervjuji s tremi osebami, ki z otrokom preživijo največ časa. Podatke smo nato obdelali s kvalitativno vsebinsko analizo. Rezultati: Pri otroku so izpostavljeni socialni in fizični dejavniki ter dejavniki širšega okolja oziroma zakonodaje, ki vplivajo na njegovo delovanje, vedenje in čustvovanje. Podporo mu predstavlja socialno okolje, kot so družina in zaposleni v šoli, sledijo pozitivne značilnosti in odzivi socialnega okolja ter deležnost zunanjih spodbud. Na drugi strani otroka ovirajo fizično okolje, zakonodaja, neznanje, negativne značilnosti in odzivi socialnega okolja. Da se lahko vključi v samo okolje in aktivnosti, pa so bile opravljene številne prilagoditve, ki mu udeležbo olajšajo. Vsi zgoraj izpostavljeni dejavniki, različni dražljaji iz okolja in otrokova vključenost v aktivnosti nanj vplivajo negativno in pozitivno, s tem pa je potem povezan tudi njegov vedenjski odziv. Razprava in zaključek: Okoljski dejavniki so pomembni pri vključevanju otrok s posebnimi potrebami v družbo in razvijanju njihove samostojnosti. Le-ta je pomembna za opravljanje vsakodnevnih aktivnosti in neodvisno življenje. Na vsakega otroka okolje deluje drugače, zato ga je treba prilagajati glede na njegove potrebe, tako pa okolje predstavlja veliko področje dela delovnega terapevta.</dc:description><dc:publisher>[T. Rupar]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-11-23 07:46:36</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>165124</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
