<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=165122"><dc:title>Primerjava kakovosti izvajanja temeljnih postopkov oživljanja stoje ob postelji z oživljanjem kleče na postelji</dc:title><dc:creator>Berginc,	Patrik	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Slabe,	Damjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Dolenc,	Eva	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Prestor,	Jože	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>srčni zastoj</dc:subject><dc:subject>stisi prsnega koša</dc:subject><dc:subject>položaj izvajanja stisov prsnega koša</dc:subject><dc:subject>občutki udeležencev</dc:subject><dc:description>Uvod: Temeljni postopki oživljanja (TPO) so bili že pred 50 leti prepoznani kot ključna intervencija v primeru srčnega zastoja. Zaradi spoznanja, da je zastoj krvnega obtoka lahko le prehoden, če odstranimo njegov vzrok, prizadeto osebo pa medtem vzdržujemo pri življenju s TPO, so nekatere države po letu 1973 pričele z množičnim izobraževanjem zdravstvenih delavcev. Za izvajanje stisov prsnega koša v bolnišničnem okolju je najbolj standarden položaj stoje ob postelji, zato se poraja vprašanje, ali je položaj kleče na postelji ob pacientu po kakovosti primerljiv položaju stoje ob postelji. Namen: Primerjati, v katerem položaju osebe, ki izvaja TPO, so stisi prsnega koša bolj učinkoviti – stoje ob postelji ali kleče na postelji. Metode dela: Uporabili smo kvantitativno in kvalitativno metodo raziskovanja. Izvedli smo simuliran eksperiment srčnega zastoja na modelu za oživljanje, v katerem smo pridobili kvantitativne podatke z merjenjem vnaprej določenih parametrov. Kvalitativne podatke smo pridobili s polstrukturiranim vprašalnikom za udeležence raziskave. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 40 študentov Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani. Rezultati so pokazali 81 % uspešnost TPO stoje ob postelji in 86,5 % uspešnost kleče na postelji, med skupinama pa ni bilo statistično pomembnih razlik (p = 0,400). Udeleženci so fizično zahtevnost TPO stoje ob postelji ocenili s 5,4 in psihično s 5,1, medtem ko so fizično zahtevnost kleče na postelji ocenili s 5,1 in psihično s 5,4 (na lestvici od 1 do 10). Med oživljanjem v stoječem položaju je največ udeležencev izpostavilo, da so imeli tako boljšo stabilnost, med TPO kleče pa so bili manj utrujeni. Razprava in zaključek: Oba položaja sta kakovostna ter primerna za izvajanje stisov prsnega koša. Bila so zaznana manjša odstopanja, vendar so ta tako majhna, da jih ne moremo upoštevati kot pomembna in kot takšna, da bi lahko trdili, da je en položaj učinkovitejši od drugega. Za izvajanje stisov prsnega koša v bolnišničnem okolju priporočamo oba načina oziroma način, ki je izvajalcu bolj udoben ter praktičen, saj ima vsak svoje prednosti in slabosti</dc:description><dc:publisher>[P. Berginc]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-11-23 07:46:22</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>165122</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
