Socialna vključenost oseb po možganski kapiStrle, Teja (Avtor) Sicherl, Zorana (Mentor) Oven, Alenka (Recenzent) diplomska deladelovna terapijavključevanje v družbosistematični pregled literatureUvod: Možganska kap je opredeljena kot žariščna nevrološka motnja z nenadnim pojavom okvare dela možganov. Povzroči vrtoglavico, dvojni vid ali enostranske motnje vida, oslabelost ene strani telesa, težave z govorom, motnje ravnotežja, utrujenost in motnje senzibilitete. Osebe po možganski kapi se pri prehodu v domače okolje zaradi okvar na telesnem in kognitivnem področju soočajo s številnimi izzivi pri izvedbi in vključevanju v aktivnosti oziroma okupacije. Namen: Namen diplomskega dela je bil pregledati literaturo na temo socialnega vključevanja v procesu rehabilitacije oseb po možganski kapi in ugotoviti vlogo delovne terapije pri tem procesu. Metode dela: Narejen je bil sistematičen pregled literature po smernicah Joanna Briggs Institute. Študije so bile iskane na podlagi zastavljenih vključitvenih in izključitvenih kriterijev v podatkovnih bazah CINAHL, PubMed, OTseeker in Web of Science. Ključne besede so bile v angleškem jeziku in povezane z Boolovima operatorjema AND in OR. Študije so bile razvrščene po ravni dokazov in ocenjene po relevantnosti ter kakovosti po merilih Joanna Briggs Institute. Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih 12 študij, ki so pripadale različnim ravnem dokazov in dosegale različne stopnje metodološke kakovosti. Socialna vključenost je pomembna v procesu rehabilitacije oseb po možganski kapi. Glede na rezultate pregleda smo izoblikovali naslednje teme: izzivi ponovnega socialnega vključevanja, spodbujevalni dejavniki socialnega vključevanja, dejavniki, ki ovirajo socialno vključenost oseb po možganski kapi in pomen delovne terapije. Razprava in zaključek: Osebe se po možganski kapi soočajo s težavami na področju socialnega vključevanja in jim pogosto grozi socialna izolacija. Na proces ponovnega socialnega vključevanja lahko vplivajo tako pozitivni kot negativni dejavniki, zaradi kognitivnih, fizičnih in komunikacijskih omejitev. Delovna terapija se je izkazala kot pomembna intervencija predvsem preko izbranih širših dnevnih aktivnosti. Ugotovili smo, da so osebe, ki so po možganski kapi bile del delovno terapevtske obravnave prikazale izboljšanje socialne kakovosti življenja.[T. Strle]20242024-11-23 07:45:34Diplomsko delo/naloga165116sl